Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
petek 29.marec 2024 - 01:08 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (42)



Monte Paterno - Paternkofel 2744 (Igor, 18.08.2008)

Auronzo di Cadore in naprej do Misurine, nato po cesti pod Tre Cine (cestnina za slabih 7 km ceste je 20 evrov). Pri koči Auronzo parkiram, ob 9 uri so parkirišča še večinoma prazna. Med redkimi obiskovalci se napotim po široki panoramsko-dostavni cesti proti koči Lavaredo, od tam na istoimensko škrbino in preko nje pod JZ ostenjem M. Paterna (Paternkofel) po lepi stezi do koče Locatelli-Innerkofel. Od tu je vsekakor najveličastnejši pogled na severna ostenja Tre Cine (Dreizinnen) Pri koči grem v desno na zanimiv grebenček s še bolj zanimivim skalnim stolpičem Salsiccia. Nekoliko naprej že vstopim v Galerijo Paterno. (okoli 600 metrov dolg rov v vzponu še iz obdobja 1. svetovne vojne) Ko pot izstopi iz galerije, se ob jeklenicah povzpnem na škrbino Camoscio (Gamsscharte), sledi kratek plezalni del sprva ob jeklenicah in že sem na vrhu, kjer stoji križ v spomin na tragični dogodek iz 1. svetovne vojne, A. Mašera, Čudovite Alpe, citiram: Prva svetovna vojna je zaznamovala Paterno z zelo tragičnim dogodkom, ki se je zgodil leta 1915. Vod avstrijske vojske, ki mu je poveljeval Sepp Innerkofler, slavni gorski vodnik iz Sextena je skušal pod okriljem noči naskočiti vrh Paterna, ki so ga držali Italijani. Plezali so po severnem grebenu, zjutraj pa so jih tik pod vrhom Italijani opazili in v streljanju je bil Innerkofler smrtno zadet. Ko so italijanski vojaki ugotovili koga so ubili, so bili grozno pretreseni, saj so bili tudi oni večinoma lokalni vodniki in so Seppa dobro poznali, ter bili z njim dobri prijatelji. Še posebno je bil prizadet italijanski alpinec Reno De Luca, tudi gorski vodnik, ki je osebno ustrelil Innerkoflerja. Z vso pieteto so Seppa pokopali na samem vrhu Paterna, šele po vojni so posmrtne ostanke prenesli v Sexten. Kasneje je padel tudi Reno De Luca. V spomin na prijatelja, ki ju je nesmiselna vojna tako tragično povezala, so plezalno pot po severnem grebenu poimenovali "Sentiero De Luca - Innerkofler". Po razkošnih razgledih se napotim nazaj dol. Sedaj je na sestopu že nekaj zastoja, saj se jih precej vzpenja. S škrbine Camoscio grem sedaj desno v nekakšno široko grapo po kateri hitro pridem na dobro pot, ki pelje po policah v desno proti škrbini Passaporto (Passportenscharte), sledi še nekaj poti po policah in rovu skozi katerega je potrebno precej nizko sklonjeno. Čelada je na navedni poti poleg svetilke tako ali tako obvezna. Po izstopu iz rova me preseneti širna množica ljudi na škrbini Lavaredo, reševalci so se sem gor pripeljali kar s terenskim avtomobilom (Guardia di Finanzza). Množici se želim čimprej ogniti zato zavijem na pot, ki pelje pod severnimi stenami Treh Cin, sprva dobra steza se na nekaterih mestih spremeni v pravo kolovratenje med večjimi in manjšimi skalami, ki so se kdo ve kdaj utrgale z mogočnega in občudovanja vrednega ostenja. Tako v relativnem miru in med redkimi pohodniki obkrožim to znamenito gorsko stvaritev, ki je verjetno največkrat fotografirano na svetu.




 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



---gora
3.227.252.87(0)
999638 (560087,190,439361)
969106 (543214,66,425826)
razmere.e-gora.si