petek 29.marec 2024 - 01:08 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Monte Paterno - Paternkofel 2744 (Igor, 18.08.2008)
Auronzo di Cadore in naprej do Misurine, nato po cesti pod Tre Cine (cestnina za slabih 7 km ceste je 20 evrov). Pri koči Auronzo parkiram,
ob 9 uri so parkirišča še večinoma prazna. Med redkimi obiskovalci se napotim po široki panoramsko-dostavni cesti proti koči Lavaredo, od tam na
istoimensko škrbino in preko nje pod JZ ostenjem M. Paterna (Paternkofel) po lepi stezi do koče Locatelli-Innerkofel. Od tu je vsekakor
najveličastnejši pogled na severna ostenja Tre Cine (Dreizinnen) Pri koči grem v desno na zanimiv grebenček s še bolj zanimivim skalnim stolpičem
Salsiccia. Nekoliko naprej že vstopim v Galerijo Paterno. (okoli 600 metrov dolg rov v vzponu še iz obdobja 1. svetovne vojne) Ko pot izstopi iz
galerije, se ob jeklenicah povzpnem na škrbino Camoscio (Gamsscharte), sledi kratek plezalni del sprva ob jeklenicah in že sem na vrhu, kjer stoji
križ v spomin na tragični dogodek iz 1. svetovne vojne, A. Mašera, Čudovite Alpe, citiram: Prva svetovna vojna je zaznamovala Paterno z zelo
tragičnim dogodkom, ki se je zgodil leta 1915. Vod avstrijske vojske, ki mu je poveljeval Sepp Innerkofler, slavni gorski vodnik iz Sextena je skušal
pod okriljem noči naskočiti vrh Paterna, ki so ga držali Italijani. Plezali so po severnem grebenu, zjutraj pa so jih tik pod vrhom Italijani opazili
in v streljanju je bil Innerkofler smrtno zadet. Ko so italijanski vojaki ugotovili koga so ubili, so bili grozno pretreseni, saj so bili tudi oni
večinoma lokalni vodniki in so Seppa dobro poznali, ter bili z njim dobri prijatelji. Še posebno je bil prizadet italijanski alpinec Reno De Luca,
tudi gorski vodnik, ki je osebno ustrelil Innerkoflerja. Z vso pieteto so Seppa pokopali na samem vrhu Paterna, šele po vojni so posmrtne ostanke
prenesli v Sexten. Kasneje je padel tudi Reno De Luca. V spomin na prijatelja, ki ju je nesmiselna vojna tako tragično povezala, so plezalno pot po
severnem grebenu poimenovali "Sentiero De Luca - Innerkofler".
Po razkošnih razgledih se napotim nazaj dol. Sedaj je na sestopu že nekaj zastoja, saj se jih precej vzpenja. S škrbine Camoscio grem sedaj desno v
nekakšno široko grapo po kateri hitro pridem na dobro pot, ki pelje po policah v desno proti škrbini Passaporto (Passportenscharte), sledi še nekaj
poti po policah in rovu skozi katerega je potrebno precej nizko sklonjeno. Čelada je na navedni poti poleg svetilke tako ali tako obvezna. Po izstopu
iz rova me preseneti širna množica ljudi na škrbini Lavaredo, reševalci so se sem gor pripeljali kar s terenskim avtomobilom (Guardia di Finanzza).
Množici se želim čimprej ogniti zato zavijem na pot, ki pelje pod severnimi stenami Treh Cin, sprva dobra steza se na nekaterih mestih spremeni v
pravo kolovratenje med večjimi in manjšimi skalami, ki so se kdo ve kdaj utrgale z mogočnega in občudovanja vrednega ostenja. Tako v relativnem miru
in med redkimi pohodniki obkrožim to znamenito gorsko stvaritev, ki je verjetno največkrat fotografirano na svetu.
|
---gora
3.227.252.87(0)
999638 (560087,190,439361)
969106 (543214,66,425826)
razmere.e-gora.si