Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Dobrač (Spleza, 07.12.2008)

Tokrat k sosedom čez Korensko sedlo. Cesta prevozna povsem brez težav, čeprav se preval kopa v debeli snežni odeji. V Beljaku zavijemo na spluženo Alpenstrasse, a po njej le do prvega parkirišča. Smo pa že toliko hribovca, mejduš, da se na vrh (vsaj v prvo) ne bomo povzpeli kot turisti (z avtom do zgornjega parkirišča na okoli 1700m ter dobro urico peš )! Štartamo torej s kakšnih sedemsto metrov, jaz s smučmi, punca in prijatelj pa s krpljami. Na frišno sledimo skromne markacije, že po dobre pol ure pa tudi te usahnejo. Na slepo jih znova ujagamo, pripete kot lične ploščice na drevesih ob vlakah. Vodijo nas daleč v desno ... Pri neki kmetiji smo že povsem izgubljeni, zato povprašamo mimoidoča, kam v pravo smer. K sreči pravo razpotje ni daleč, smer proti temenu Dobrača pa uhojena (če bi ne bila, bi je sami ne zmogli slediti). Vzpon skozi gozd ena sama zafrajhana pravljica! Višje prečimo urejeno tekaško progo ter se z nekaj pomoči končno usmerimo v smer samega vrha. Nad gozdno mejo nas pričaka odprto pobočje, bogato razbrazdano s podpisi turnih junakov. Od najvišje točke nas je ločilo še kar nekaj napora, pogled na uro pa me je dobesedno prestrašil! Ne bo nam uspelo ... Pri manjši, opuščeni smučarski hiški, končno ugledamo ogromni stolp pod vrhom. A do tja je še pol ure hoda ... Sprejmemo odločitev. Moji miški do ekspresnega osvajanja ni, bo sestopila do zgornjega parkirišča, kjer se dobita s prijateljem, ki se vrhu ne more upreti, sam pa se okoli treh na hitro poženem po bregu, z enim samim namenom-še pred temo do avta ... A glej ga zlomka! Sanjska smuka po pobočjih Dobrača me je tako globoko prevzela, da sem na čase zavriskal! Kaj bi le ne: vijugavo plutje s smučmi, med tihimi, zaspanimi drevesi, po morju pršiča! Med sopihom po ravni prečnici v smeri avta, me je prešinila misel; menda do sedaj še ne lepšega ... Ja, smuči sem z nasmeškom otresel pri avtu, potem pa z njim v kar zgledno drseči cestni breg, do končnega parkirišča. Malček čez štiri pribremzam najdražji pred začudene oči, prijatelj pa je tudi že blizu ... Tisti cortkani cerkvici na vrhu Dobrača si ogledam kdaj drugič, ko bo sapa pri miru in bo oko neslo še dlje, do tedaj pa ... srečno!

---gora
3.143.4.181(0)
1186605 (665161,196,521248)
1147403 (643685,66,503652)
razmere.e-gora.si