Vršič (Gumpi, 06.01.2018)

Napoved je bila bolj kilava. Otoplitev, dež, oblačnost, megla. Vse, kar si turni smučar seveda jako želi samo takrat, ko bi se zjutraj še rad malo dlje stiskal k boljši polovici v topli postelji. Nam danes do tovrstnih užitkov ni bilo, zato smo se zapeljali do Koče na gozdu. Prepičal nas je zapis Grgosa, da je smuka brez veze. To je v tej zimi podatek, ki obeta vsekakor nekaj eksotičnega. Cesta dokaj normalno prevozna, nekaj snega ne moti, plug, ki pripelje naproti, pa se tudi prav elegantno umakne v cel sneg. Pri koči odlično drsališče, ki zavzema celo parkirišče in še kaj zraven. Samo kaj, ko nismo imeli drsalk. Od Koče na gozdu naprej se z avtom ne da, saj je plug naredil pravo barikado, za katero je cesta praktično kopna. Od Tonkine koče naprej pa potem zasnežena. Do vrha Vršiča smo šli mimo obeh domov (Tičarjevega in Poštarskega), če odštejemo oblačnost, ki je prevladovala, je bila prava zimska pravljica. Na vrhu pa je vleklo, da si se komaj obdržal na nogah. Smuka najprej proti vršičku s štango, nato pa naravnost navzdol na sedlo, lepi zavoji po omehčanem snegu, nato pa po cesti in od Tonkine koče gozdu do končnega parkirišča. Zadnji del odsvetujem sledenje, saj vožnja ob potoku razen atkraktivnih detajlev ni bila nek presežek. Kakorkoli. Lepa smuka, vredna obiska, seveda pa je treba računati na tak ali drugačen rodeo v zadnjem delu, ko je cesta kopna. Opozarjam pa, da je sneg razmehčan, v zgodnjem jutru so že grmeli plazovi izpod Prisojnika, Borut je tudi na plazu pod Mojstrovko opazil veliko napoko.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13398
--- manus