Tromeja iz Sovč (Gumpi, 20.01.2018)

Tromeja ali Peč ali Ofen ali Monte Forno je seveda vrh, ki meji na tri sosednje države. Ki ima na severni strani, ki si jo lastijo sosedje Korošci smučišče, kjer so se učile, kalile in smučarsko znanje obnavljale vsaj tri generacije naše družine. Tako je bilo tudi ta vikend, ko smo na družinskem posvetu sklenili, da se gre pogledat, če žičnica še dela. Meni so seveda turne strmine ljubše in za premigati je tudi Tromeja čisto v redu. Zato sem že takoj zavil na dobro znano pot pod brano. Za tiste, ki bi jo gor hoteli mahati po smučišču, izven turne noči alias večera, ki tu vsak četrtek privabi več smučarjev kot še tako lep smučarski dan, naj povem, da sedaj redar na ovinku lovi tiste, ki niso že spodaj plačali zahtevanih pet evrov. Kakorkoli. Do brane brez težav, nato pa kopno vse do poti, pozimi sankališča (ko je dovolj snega seveda), tako, da je smuči treba nesti. V gozdu je kopno še tudi precej višje, šele nekje na okoli 1300 je toliko snega, da se da po njem potegniti pristopno smučino ali potem tudi ujeti kakšen zavoj. Na vrhu sem bil seveda malo v dilemi. Smučišče res pripelje do parkirišča, toda zgornji travnik je obetal čudovite zavoje po nekaj centimetrih novega pršiča in temu se res nisem hotel odpovedati. Nižje pa nadaljevanje po cesti, skozi gozd, kjer se je pokazalo, da je pod pršičem pomrznjen, skoraj leden sneg in znova po cesti. Vse dokler je šlo. Potem pa prestopanje, prenašanje in tako vse do travnikov nad Sovčami. Rezultat. Nekje 31:28, se ve za koga. Bo moralo pasti tudi nižje spet nekaj snega, da bo tale tura res užitna.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13460
--- manus