Kamniti lovec (Gumpi, 28.01.2018)

Po res uspešnem začetku turnosmučarske sezone, se sedaj, ko smo ravno nekako na sredini, tihotapijo v deželo našo nekam visoke temperature. Da bi nam skorajda pomladno vreme ne polizalo vsega snega, sem si rekel, da bo treba kakšno molitev zmolit, če kdo hoče, naj pa še kaj v pušco vrže. In kje je lepši kraj za kaj takšnega kot Višarje, kjer so že naši predniki dobro vedeli, da so neke prav pozitivne sile, ki človeku dobro denejo in po možnosti še tako zahtevno željo uresničijo. Seveda, če se ob tem pokoriš in zmoliš ves rožni venec, ko se po kolenih mimo številnih postaj pomikaš proti svetišču tam na gori. No, po kolenih nisem šel, pa tudi moja boljša polovica, ki mi je nekaj časa zvesto sledila, ne. Je pa res, da je bila danes, kar je kajpada običajno, ta pot vsekakor romarska. Gor je lezlo in šlo vse kar je možno. Smučarji, pohodniki, krpljarji, ni da ni. Le po kolenih ni nihče rinil gor, mogoče zato, ker bi bilo premokro in bi tudi kaj zeblo. Kajti snega je zadosti, vse od parkirišč naprej in ga niti na običajnih koncih ne zmanjka. Govorice pa tribarvne, tako da ob pomanjkanju ustreznih znanj nimam pojma o tem, kakšno slamo so mlatili kljuni perjadi, kot jo je slikovito označil Miha. Žal sem s tem ostal tudi brez ustreznih znanj o vseh vrstah diet, pa še čem vsekakor (jako) pomembnem. Kakorkoli. Da pa bo pokora dobra in bo res zalegla, priprošnje pa zaprmej uslišane, sem se usmeril še proti Kamnitemu lovcu. Pristopna smučina dobro narejena, le tam, kjer so jo manjši plazovi odnesli, je bolj trdo. Vzpon do krnice V klobuku brez posebnosti, pa tudi vzpon do pristopne grape, ki vodi na vrh, ni omembe vreden. Pristopna grapa je lepo zalita, stopinje seveda lepo vodijo vse do vrha. Spust na sončni strani po južnem snegu, nato pa prehod v (sedaj moram verjetno reči sestopno) grapo, ki je trda, toda grifig. Navzdol sem se pod krnico usmeril v levo flanko, ki je bila zgoraj (grifig) trda, spodaj pa je bilo možno narediti celo nekaj zavojev v napihanem pršiču. In tako naprej, vse do ceste, kjer so me cucki potegnili še do vrha Višarij, da sem na kratko postal ob križu. In od tam tako hitro odvijugal navzdol, da je cerkev ostala za menoj, še preden bi lahko zmolil vse tiste molitve in napolnil pušco. Se posipam s pepelom, če se zima jutri konča, bo to zgolj moja krivda. Kaj se more, sedaj je, kar je. Vsekakor pa srečno, kjerkoli že ste ali boste.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13510
*** gora