Kamniti lovec (Gumpi, 17.02.2018)

Ženski del se je tokrat odločil za preganjane po urejenih smučiščih in ker je Krotendorf alias Žabnica odlično izhodišče predvsem za Višarje, krnico V klobuku, škrbine nad njo in seveda Kamnitega lovca, je bil moj današnji cilj določen. Sem bil pa malo v dilemi. Očitno je moje romanje zadnjič zaleglo, nasulo je snega, da ga je komu že kar preveč. Tako da tokrat kakšnih molitev in priprošenj ni bilo, saj vendarle nočem znanstvene srenje postaviti v neroden položaj, ko bi po moji krivdi namesto globalnega segrevanja dobili novo ledeno dobo. Sopihal sem po romarski poti, da je snega več kot dovolj ni treba govoriti, ravno tako ne, da je bolj poteptan kot višje ležeče smučišče. Tudi špura proti omenjeni krnici je potegnjena in kar nekaj nog jo je že gazilo. Je pa res, da se je izpod Beraškega križa potegnil, očitno pred dnevi, en plazič, ki pa hoje navzgor ne moti. Do vrha potem brez posebnosti, na njem izjemno prijetno srečanje, odzvanjanje ob poldnevu zvonovom na Višarjah in skupna smuka navzdol. Kakšna je bila? Saj niti ne vem, če bi si upal kaj zapisati. Pa čeprav imam očitno velike kohones, kar kaže izjemni kompliment, ki sva ga s kolegom zadnjič dobila s strani velecenjenih M&M. Upoštevajoč gravitacijski zakon namreč navzdol tiščijo z večjo silo težje stvari, kakšni milni mehurčki se prej dvigujejo, kot spuščajo. Je pa res, in zato zapis o Dobrči zahteva dodatno pojasnilo, da imam od omenjenega komplimenta ob hoji po mestu čuden občutek, saj me glede na moja leta vsekakor mlada dekleta kar naenkrat gledajo kakšnih 50 centimetrov prenizko v že rahlo tresoča kolena. In vse skupaj zaradi dveh komaj opaznih malenkosti, očitnega nesporazuma. Prva je v razliki med ritjem s se-ve-čem po pršiču, kar vsaj polovica prej omenjenega para nedvomno velikokrat počne in špricanjem le tega, povsem v nasprotju z gravitacijskim zakonom, zadosti visoko, da se nesrečna gorenjska duša lahko s tem hvali na tej strani, da o kakšnem drugem mestu ne govorimo. Druga pa v omejenih sposobnostih fotoaparata in predvsem oslovskega očesa za njim, ki očitno ni znal prikazati tega enkratnega antigravitacijskega efekta tako, kot vedno odlična slika Mira dan poprej. Naj si jo zgoraj omenjeni par vzame za zgled, preden z metrom zaskrbljeno teče gledat, kako gravitacija po kakšni otoplitvi deluje na nedvomno velike kohones velecenjenega M, pa na katerikoli strani & že je. Aja. Smuka. Ja odlična, seveda, kaj pa drugega. Kot običajno z vrha nekaj metrov rahlo ojužen sneg, v grapi potem enkraten, prav takšen, ki omogoča odlične zavoje. V krnici lepi zavoji v pršiču (če je kam pršel, nisem zaprmej nič videl, pa če me daste na natezalnico, nisem!), v levem grabnu, dokler je ožji, povprečna smuka po zvoženem, ko se malo razširi pa spet zadosti snega za odlične podpise. Kakorkoli. Srečno, pa kjerkoli že ste ali boste.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13674
--- manus