Kok in Lepi vršič (Gumpi, 24.02.2018)

Če je bil prvi letošnji obisk teh dvojajčnih dvojčkov nad Ukvami bolj tipanje v megli kot kakšen resen turno smučarski užitek, smo tokrat zaupali napovedi na Ilmeteo. Sonce, skorajda brez oblačka, pomladno toplo. Ne vem ali so jih podkupili domači turistični delavci, toda obetanega je bilo zgolj za ščepec. Zjutraj gneče še ni bilo, se je pa parkirišče hitro polnilo. Pristopna smučina do sedla je bila potegnjena, na Kok smo potem urezali svojo sled, saj je veter prejšnje odpihnil. Napoved je bila kakršna je bila, megla, veter, mraz pa so bila dejstvo. Smuka do sedla ni bila ravno nekakšen presežek, saj je napihanec smuči vlekel občasno malo po svoje. Tam smo znova vpregli cucke in jo mahnili še na Lepi vršič. Pod njim smo ujeli, tako za občutek kje sploh hodimo, celo kakšen pogled naokoli, da o nekaj žarkih, ki so prodrli do nas skozi meglo, ne govorimo. Smuka nazaj proti sedlu po spihanem je bila ravno pravšnja, da je dobro letelo, nižje doli pa potem uživaško zavijanje v celcu (besed na p, j in k se zadnje čase raje izogibam), seveda z obveznimi akrobatskimi elementi, saj travniki niso tako poglihani, kot bi človek morebiti pričakoval. Predvsem Tomaž je za svoj premet pri meni dobil čisto desetko, pa tudi Robi in Nejc sta se z modrim kimanjem oceni pridružila. Seveda je bila končna ocena pri rdeče zelenih piksnah na parkirišču da bo treba priti znova, saj pravijo, da gre v tretje pa menda zaprmej rado. Bomo videli. Srečno, pa kjerkoli že ste ali boste.








Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13717
*** gora