Korenščica (Metod_Š, 04.03.2018)

Opomba 1: Uporaben info je razporejen v zadnjem odstavku
Opomba 2: (pred zadnjo objavo je zgledalo, da se je DB že malo upehal, se opravičujem dvomom, pa da bo to dobro izhodišče, da jaz kaj pridam oz. nadaljujem - glede pisanja mislim; drugo opažanje pa je, da pisca familiarne zadeve kar same potegnejo v specifičen stil pisanja :)

V glavnem za nedeljo je načelno dogovorjena družinska skupna tura. To pomeni en kup zadev, ki sem jih včasih že spotoma omenjal. Ne sme biti previsoka, sneg mora biti odličen, vmes ne sme biti kakih rodeo vložkov ali česa podobnega, za sineta mora biti dovolj vznemirljiva itd itd. Zaradi večerno-nočnega življenja današnje mladine tudi ne sme in ne more biti prezgodnja, kar že implicira kake lepe posnetke sončnih zahodov z vrha itd. Ker avtorji večino slik porabijo za prikaz smučarskih užitkov, tako umanjka spodnji, ključni del. Tako piscu teh vrstic poleg študija relevatnih prispevkov ne ostane drugega kot podroben študij kart, ortofoto in satelitskih posnetkov, iščoč morebitne tovrstne pasti v spodnjih delih. Tako privlačne ture po načelu maksimalne zanesljivosti ena za drugo odpadajo po enem ali drugem kriteriju. Na koncu ostane Korenščica, kjer avtor pristop že pozna, pa tudi sestopni zavoji predhodnikov so videti zelo vabljivi, gor pelje cesta itd.

V nedeljo, ne preveč zgodaj, torej na Korenščico. Cesta je očitno zaradi vse višje stanujočih stalnih prebivalcev posuta kakih 500m višje od običajnega izhodišča pri Pristavi, je pa tam na odcepni cesti široko spluženo in tako dovolj prostora za parkiranje. Od tam po lepo zasneženi, vedno bolj in bolj, dokler jo na koncu skoraj ni več videti, cesti do Planine Svečica oz. Belska planina. Sine, ki nadobudno šiba naprej, na razcepu nad Pustim rovtom seveda nadaljuje levo oz. naravnost (kar intuitivno zaznam in ga pokličem), in ob trdni odločenosti z argumetacijo o letih, samostojnosti itd, da nazaj že ne bo šel, se po sprijaznenju staršev, predvsem skrbne in močno zaskrbljene matere, in po izčrpnih navodilih kje, kaj in kako (avtor je tudi tam nekoč z ženo že dostopal - dobro se je spomnila ostrega grebena in strmin na obe strani), dostopi na Korenščico po Z grebenu, kjer naju potem še kar nekaj časa čaka, uživajoč v lepel razgledu in mrzlem vzhodniku (ampak tale solo vzpon je bil pika na i pravi, z nama bi bilo itak dolgočasno). Onadva odpeljeta nazaj po najini pristopni poti, kjer prej ojužen sneg že pošteno grabi, sam pa naravnost dol sprva desno po redko poraščenem hrbtu, potem pa naravnost dol v najbolj strm del plaznice, ki jo nekateri zmotno imenujejo poseka (saj je neke vrste poseka, samo ne od človeških rok, kar ime sicer implicitno implicira). Tu dol sledov ni, kar je kar razumljivo glede na strmino in čez dan ojužen sneg. Zdaj pa je sneg ravno prav zagrabil, skorja frči izpod smuči, odpor je ravno pravi in enakomeren, skratka primerjalno bolje kot na kakem pršiču s spremenljivo skorjo spodaj, kar avtor že pozna z zadnjih tur. Nato nižje ob levem delu pršič brez dna. Na cesti, ki prečka plaznico se dobimo (oz. cesto sfalim za kakih 20m, ker je praktično nevidna). Predlagam, da kar nadaljujemo navzdol, v pršiču se bo super zavijalo. Pa je leva pršičasta stran prestrma (ne bom omenjal, za koga), na koncu tudi poraščena, dno in druga stran skorjasta, in tako žena pride do svoje porcije rodea, hočeš-nočeš, a vse gre v rok službe, kot pravijo. Nekaj nižje se vse bolj krepi sestopna gaz, kar nakazuje podobne probleme predhodnikov in resen predlog boljše polovice po taki taktiki sestopa. Ampak mi se ne damo, malo povadimo tudi t.i. obračanje na mestu, malo poševno skozi gozd, in tako ves čas na smučeh prismučamo do planine (Pusti rovt), naprej je pa cesta itak pršičasta in ravno prave naklonine, da ni treba zavirati, torej pravi balzam za konec.




GPS  GPS podatki






Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv13789
*** gora