Mont Blanc (Boštjan_Trobiš, 20.04.2018)

Z Matejem sva se, za aklimatizacijo, v sredo, z žičnicami povzpela na Klein Matterhorn, z njega pa turno na Breithorn. Spustila sva se na plato proti vzhodu, proti prvemu dvojčku Polluxu in skozi vrata Schwarztor do Furrija. Gre za najbolj znan varianten smuk nad Zermattom. Tehnično je sicer lahko, vsebuje pa vse lastnosti veličastne ledeniške ture. Spusta je za približno 2300 višinskih metrov, spominja pa na Vallee Blanche. Sneg ni bil prvovrsten, je pa bila še užitna smuka. Da bi aklimatizacija bolje držala sva šla prespat v kočo na Plateau Rosa (3455m). V četrtek zjutraj sva po smučišču odsmučala v Cervinio, kjer sva imela parkiran avto. Nato pa gas v Chamonix, kjer sva se vkrcala v gondolo na Midi. Izstopila sva na prvi postaji (Plan de I` Aiguille) 2300m in po klasičnem pristopu preko Bossona pristopila na kočo Grands Mulets. Ledenik je zelo lepo zalit. Čudovit popoldan na markantni koči, ki stoji na skalnem zobu sredi ledenika, sva izkoristila za počitek in spoznavanje z ostalimi smučarji, ki so osvajali Belo goro. Ta dan nas je bilo v koči približno petdeset. V petek pa zajtrk ob 1:30, spust po feratki do ledenika kjer smo imeli smuči, nato pa začetek 1800m visokega vzpona v ledeniških prostranstvih. Odločila sva se za klasičen pristop. V temi so se nama pridružili še trije Slovaki in skupaj smo iskali sledi špure s prejšnjih dni. Prvi smo prispeli na bivak Vallot, kjer je bilo precej ledu na pobočjih pod in nad njem. Časa je bilo še dovolj zato smo upočasnili tempo in počasi dosegli vrh Mont Blanca. Z vrha sva smučala na severno stran. Klasična smer je prvih nekaj sto višincev ledena zato sva po nekaj metrih ledu zavila bolj levo kjer so bile različne vrste klože. Približno na 4500m sva se pridružila klasični smeri in po rampah nad in pod seraki dosegla Veliki Plato. Na Malem Platoju sva ob srhljivem pogledu na raztreščene ledene kose vseh velikosti hitro odsmučala proti koči. Kjer klasična smer smučanje na Bossonu zaključi in začne prečiti proti postaji Plan, sva midva nadaljevala po vzhodnem robu ledenika navzdol z željo presmučati čim bližje tunelu. Kamioni, ki so vozili le dobrih tisoč metrov nižje, so zgledali že zelo blizu. Vendar je imel ledenik nekaj strmejših in izpostavljenih odstavkov, sneg pa je bili kljub vročinskemu valu še trd, saj je obrnjen protu severu. Situacija je postala malce negotova, zato sva pomislila še na logistiko, če prideva do tunela bova morala po razbeljenem asfaltu v pancarjih pešačiti še nekaj kilometrov do avta. Zato sva nalepila pse in se povzpela nazaj ter po klasičnih prečnicah pod severnim ostenjem Midija prišla na postajo Plan. Do tunela naj bi se sicer smučalo pod ostanki starih žičniških naprav, ki potekajo nekaj sto metrov vzhodno od roba Bossona. Kakor so nama povedali, naj bi se v petek dalo prismučati 30min hoje do tunela. Po zasluženem pivu v Chamu sva, kljub večjim zastojem na avtocesti, bila že okoli polnoči doma.










Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv14043
*** gora