Schwarzhorn (Tomaž, 25.05.2018)

Malo pred šesto start s kolesom od avta, parkiranega direktno pod kočo Kölnbreinstüberl. S kolesom se peljem do mostu, kjer ga priklenem na ležeče ograje, ki jih še niso postavili na stranice mostu. Cesta do tam je v slabem stanju in ni prevozna. Je pa prehodna, pa s kolesom gre tudi že kar v redu. Snega je na cesti zmeraj manj in ni več resna ovira. To so zdaj kamenje, skale, blato, veje in še kaj, kar se je skotalilo čez zimo s strmin nad cesto, in čaka da jih odstranijo. Kljub temu pa si s kolesom vsaj za pol prej, kot če bi šel peš.

Vzpon nadaljujem v turno-smučarskih čevljih in s smučmi na nahrbtniku po desnem bregu potoka do brvi. Dalo bi se tudi s kolesom po cesti do koče nad brvjo, vendar se odločim za to možnost, ker se nazaj grede pripeljem z enim prestopanjem s smučmi pet minut peš do kolesa.

Od brvi naprej je sneg zvezen vse do vrha. Je pa tudi zelo moker, ker je prejšnji dan deževalo, ponoči pa ni čisto nič pomrznil. Na začetku grem tako peš, nato pa mi v prvi strmini začne spodrsavati in grem raje naprej na smučkah. V začetku ni nikjer nobene uporabne sledi predhodnikov, tako da mi v strmini precej spodrsava. No spodrsava tudi po tem ko najdem sled pristopne smučine. V najstrmejšem delu malo čez polovico vzpona mi en pes odpove poslušnost, tako da grem do vrha nato peš. Nad približno 2600 metrih nad morjem se začne nov sneg, ki ni še nič predelan, pa zelo slabo je
sprijet s podlago.

Vrh je bil celo pot v oblaku, le na zadnji izravnavi pred vršno strmino se je za malo pokazal, tako da sem lahko videl, kje so splazeni trakovi starega snega. Verjetno so plazove z vršnega grebena sprožili predhodniki med smučanjem, saj je bilo nekaj smučin, ki so se lepo videle v novem snegu. Tega je bilo pod vrhom grebena nekje do dvajset centimetrov in je bil povsem moker.

Spust sem začel malo čez pol deseto. Najprej sem izkoristil najširši splazeni trak starega snega, ki pa je bil tudi povsem premočen. Po novem snegu je šlo bolj na repih smuči, vsaj prvih dvesto višincev. Ko je zmanjkalo novega snega pa je ostal gnilec, ki je bil še kar lepo smučljiv, čeprav zelo moker. Na izravnavi sem usposobil pse in šel še do sedla, kjer je bila zgodba s snegom enaka. Zgoraj po novem snegu bolj po repih, potem pa po gnilcu. Tam, kjer pa je bilo premalo strmo pa raje kar naravnost.

Od izravnave po dolini Eisental pa je šlo kar v redu. Sneg je bil sicer moker, vendar ne preveč v globino, tako da je bila smuka prijetna. Treba pa je bilo paziti na kakšen kamen, predvsem pa na mine pod snegom. Zvezno se prismuča deset metrov od brvi.

Tura je lepa in bo še aktualna. Samo sneg se mora malo predelati, pa cesto morajo malo pospraviti.










Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv14155
*** gora