Johannisberg (Tomaž, 16.06.2018)

V načrtu je bilo dvodnevno turno-smučarsko potepanje okoli koče Oberwalder z obveznim vrhom Johannisberg ter za dodatek še Bärenkopf. V soboto smo tako ob petih odpeljali iz Lesc in bili dvajset pred osmo v parkirni hiši na Franz Josefs Höhe. Vreme jasno brez oblačka in primerno hladno (šest stopinj Celzija). Ker je bila vremenska napoved za nedeljo še boljša od napovedi za soboto, smo se ture lotili lahkotno in uživaško.

Najprej v rudnik in skozi tunele ter po poti Gamsgrubenweg do klopc, kjer smo čez deset metrov stopili na sneg, ki pa ni več zvezen, zato smo do jezerca šli peš. Na drug strani snežnega mostu smo nadeli smuči in se po mehkem snegu lagodno vzpenjali po južnem delu ledenika Bockkar. Počasi so se začele plaziti tudi megloce in FKK je bil že dobro v oblaku. Vsaj njegov severni del. Glede na Alešev opis razmer in izkušenj izpred petih dni sem se odločil za nadaljevanje vzpona po ledeniku, da sem se izognil strmemu delu pod kočo. Matjaž in Rok sta se odločila drugače in izkusila strmino, ki sta jo sicer premagal brez cepina, vendar z obilo truda in porabljene energije.

V koči nas je oskrbnik, ki je za moj okus malo preveč aroganten, najprej kot male otroke podučil o pravilih v koči, da nam je nato lahko z veseljem oznanil, da brez vnaprejšnje rezervacije pač ne bo nič s prenočiščem in polpenzionom. Saj je vendar konec tedna. Tako smo se hitro pobrali iz koče in nadaljevali pot proti Johannisbergu, saj se je tura spremenila v enodnevno. Oblakov je bilo vse več in Hohe Riffl je bil že v megli.

Spust in prečenje ravninskega dela ledenika sta žal obvezni del ture. V glavnem smo sledili sledem predhodnikov. Še na ravninskem delu smo šli tako povsem zraven dveh manjših razpok, drugače pa je bil vzpon brez posebnosti. Sneg je bil mehak in izredno prijeten za vzpon. Delali smo svojo pristopno smučino po jugovzhodnem delu ledenika precej neposredno proti vrhu, le v zadnjem smo se držali bolj desno in šli povem pod vzhodnim grebenom, kar se je pri spustu vsaj v zgornjem delu izkazalo za zelo koristno. Tik pred vrhom se je namreč vrh dokončno ovil v oblak, tako da smo kljub daljšemu postanku morali zgornjih sto petdeset višincev odsmučati v zelo slabi vidljivosti. V povsem zgornjem delu je bilo sneg nepredelan in zelo zoprn za smuko. Nato pa ena sama maslena poezija vse do izravnave. Tam pa zopet na pse in do vrha južnega dela ledenika Bockkar, kjer smo imeli v strmem delu le nadaljevanje spomladanskega turno-smučarskega uživanja. Na spodnjem , bolj položnem delu so malo motile ponvice, pa čeprav so bile zelo mehke. S trudom se je dalo prismučati skoraj do klopc, z enim peš vložkom pa je Roku uspelo na smučeh priti čisto do njih.

Resnično lepo turo smo Matjaž, Rok in Tomaž zaključili s pivom na klopci pred garažami, ko se je okoli pol devetih zvečer končno iz oblakov prikazal tudi Johannisberg.










Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS

 
RazmereVsebina.php - V1.11-180509/1(krim)
Vsebina/Obv14179
--- manus