Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Note 19.1 Tuja gorstva 1 of 28 R4IJS::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 68 lines 27-AUG-1989 12:15
R4IJS::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 68 lines 27-AUG-1989 12:15
-< Gran Sasso d'Italia >-
--------------------------------------------------------------------------------
Gran Sasso d'Italia je najvišje pogorje na Apeninskem polotoku.
Najvišji vrh Corno Grande je 2914 m visok, torej 50 m več kot
Triglav. Pravzaprav še danes, po tem, ko sem se vzpel nanj, vem
o njem prav malo. Prebral o njem nisem še nič, celo zemljevida
nisem videl. Vse, kar bom napisal, so moja opazovanja "na
terenu".

Prejšni teden sem bil z družino na potepanju po Italiji. Da ne
bi obiskovali zgolj zgodovinskih znamenitosti, smo se odločili
tudi za gorsko turo. O Gran Sassu nisem vedel dosti več kot to,
da obstaja. V starih Planinskih vestnikih nisem našel nič,
planinska knjižnica je poleti zaprta, v turističnih vodnikih ne
piše nič. Torej smo šli "za nosom". Izkazalo se je, da je
pogorje prav zanimivo, vsekakor vredno obiska.

Izhodišče je večje mesto L'Aquila nekje na sredini škornja,
bližje Jadranu. Do tja se pride bodisi po avtocesti iz Rima ali
jadranske obale, ali pa po brezplačnih navadnih cestah. Mesto
leži kakih 20 km pred hribi, vendar ni prav nič "gorsko". Cestne
oznake k pogorju nisem našel. Rešil nas je smerokaz "Funivia".

Pripeljal nas je do spodnje postaje žičnice, ki je speljana 2200m
visoko na Campo Imperatore. Pri spodnji postaji je tudi kamp.
@al pa ni bilo naprodaj nikakršnega zemljevida, kaj šele gorskega
vodnika. Tudi na stenah bližnjih gostiln in hotela ne visi
nikakršen zemljevid. Le v hotelu sem končno našel nekakšno
panoramsko risbo pogorja, iz katere sem razbral, kaj je zanimivo
in kam je vredno iti. Za pomoč med vzponom pa smo si namesto
zemljevida kupili razglednico. Ta turistična zanikrnost naših
zahodnih sosedov nas je močno presenetila. Tudi siceršnja
urejenost okoli žičnice je pod kritiko. Geografska širina
nedvomno vpliva na urejenost dežele.

Na Campo Imperatore je poleg žičnice speljana tudi 30 km dolga
cesta, začuda brezplačna. Vleče se čez ogromna zaobljena
pobočja, pokrita s travo, ki so verjetno pozimi pravljičen
smučarski svet. Postavljenih pa imajo le nekaj žičnic.

Campo Imperatore je izhodišče za markirane poti na bližnje
vrhove. Do 2914 m visokega najvišjega vrha Corno Grande je kake
3-4 ure hoje. Južno od njega je še Corno Piccolo, kamor je tudi
speljana markirana pot. Ta dva vrhova sta najbolj impozantna,
saj imata skalnat vršni del. Kamenina je apnenec, podoben
Julijskim alpam. Ostali vrhovi, kar jih je bilo v poletnem
soparnem ozračju videti, so manj skalnati in zato bolj vabljivi
za smučarijo, kot pa za poletne potepe.

Dobre pol ure hoje nad parkiriščem na izpostavljenem travnatem
hrbtu stoji manjša planinska koča, kjer se da tudi prenočiti.

Na Corno Grande se je možno vzpeti po več poteh: Via Normale je
speljana po lažjem svetu okoli gore na njeno vzhodno stran (Campo
Imperatore leži zahodno pod njo), grebenska varianta se drži
severnega grebena in je nekoliko zahtevnejša, diretissima pa gre
naravnost na vrh čez zahodno steno. Mi smo si seveda izbrali
slednjo. Med vzponom se je izkazalo, da je to markirana plezalna
smer I-II stopnje, brez klinov ali jeklenic. Prav zato nam je
bila toliko bolj všeč.

Via normale je plezalno nezahtevna, zato pa nekoliko daljša. Med
vzponom smo si (od daleč) ogledali tudi pot na Corno Piccolo, ki
je verjetno še bolj zanimiva, saj je vrh še nekoliko bolj razbit.
Pod vršnim grebenom je postavljen tudi standarden italijanski
bivak.

Gran Sasso d'Italia nas je prijetno presenetil. Priporočam
vsakemu gorniku, ki se podaja na turistični potep po Italiji, da
si prihrani dan ali dva za vzpon nanj.

---gora
18.118.9.7(0)
1144683 (640475,195,504013)
1106637 (619742,66,486829)
razmere.e-gora.si