Razmere v gorah

RSS podatki

Novejši prispevki: (30)

• Kolenbreinspitze (Aleš_S, 29.05.2023)
• Kanjavec (Damjan_S., 28.05.2023)
• savinjsko sedlo (Matjaž_blejc, 29.05.2023)
• Kolnbreinspitze (Vital, 28.05.2023)
• Sedlo Petereck (Matjaž, 22.05.2023)
• Kanin-okno-k.Gilbertti-Kanin (Jure_Munda, 21.05.2023)
• Kölnbreinspitze (Damjan_S., 21.05.2023)
• Turnosmučarski piknik (Aleš_S, 20.05.2023)
• maltatal (Matjaž, 18.05.2023)
• Zvoh (Matjaž, 15.05.2023)
• krvavec (Matjaž, 10.05.2023)
• Resnica nove ere (Status_connected, 03.05.2023)
• Dolgi hrbet - Zajčja grapa (Vital, 05.05.2023)
• Pod Kriško steno (Eva_Blejc, 06.05.2023)
• Gartnerkofel (2195m) (Mirov, 04.05.2023)
• 51. VALENTIN -GLETSCHERLAUF (Vital, 29.04.2023)
• Begunjščica (Vanja_Starčević, 30.04.2023)
• krvavec (Matjaž, 29.04.2023)
• Zadnji Vogel (najden srenač) (Damjan_S., 23.04.2023)
• ljubeljščica (Matjaž, 24.04.2023)
• Zadnji Vogel (Damjan_S., 23.04.2023)
• Vilice (Vital, 22.04.2023)
• luknja (Matjaž, 22.04.2023)
• krvavec (Matjaž, 18.04.2023)
• Mala planina (Matjaž, 16.04.2023)
• Konjuška (Aleš_S, 13.04.2023)
• ljubeljščica (Matjaž, 12.04.2023)
• Guri i Prevallës - proti Konjuški (Aleš_S, 12.04.2023)
• Megleno Kosovo (Aleš_S, 11.04.2023)
• Suha Rodica (Jure_Munda, 10.04.2023)

Zadnjih 20 prispevkov

Smo šli še mi pogledat kako je nad Malto. Zbralo se nas je devet - šest iz Železnikov in trije iz Ljubljane. Sredi dopoldneva, ko smo prišli na parkirišče je bilo to kar zasedeno. Med zadnjimi smo se po lepi špuri v zmernem tempu vzpeli do križa na sedlu. Najprej je bilo sonce, pod vrhom pa se je začelo oblačii in malo je zapihalo. Je bilo pa zato pri križu brez vetra. Malo smo počakali da se je megla razkadila in odvijugali v dolino. Na vrhu je bil sneg bolj južen, a super za smučanje, skoraj do vrha žleba je sledilo območje skorje, ki je zahtevalo malo previdnejše smučanje, potem pa spet juhuhu vse do avta. Snega je še veliko in vsak dan bo boljši, če ne bo kakšne nove pošiljke! Juhuhu! Aleš

Z Izidorjem (beri Taskotom) že zelo dolgo nisva naredila skupne poznopomladanske ture s smučmi v naše hribe, čeprav sva jih nekoč nanizala lepo ogrlico (pred leti še celo 17.6. in to prav na Kanjavec). Zato sem bil še toliko bolj vesel njegove odločitve, da greva. Smuči (in tudi smučarske čevlje) sva nosila na hrbtih manj, kot sem predvideval, preko Krstenice vse do dolinice pod Prevalskim Stogom, nekje do višine 1800 metrov. Do tam, kjer še rastejo macesni. Nato pa tako rekoč zvezno do vrha. Če sem natančen, je nujno samo eno snemanje smuči, tik preden prečiš planinsko pot Vodnikov dom – Planina v Lazu. Če se nato držiš doline pod Škednjovcem, pa se ti do vrha zaradi tega ni treba več sklanjati. Tudi prehod pod Vrhom Hribaric v sosednjo dolinico je še lepo zalit. Na Hribaricah sva opazovala še dva (poleg naju edina) zanesenjaka, ki sta vriskajoč odsmučala z desnega vrha proti Prehodavcem in nato proti Zadnjici. Da ne bo zamere, sva se midva povzpela na levi vrh. Tik pod vrhom je na grebenu ozek prehod, ko ne veš več, ali si že na opasti ali še na varnem (pri spustu sva za ta del raje snela smuči, kot pa da bi izzivala usodo). Spust z vrha, s pogledom na zeleno dolino Soče, po uležanem pomladanskem snegu pa je tisto, zaradi česar se mi zdi smiselno nosit smuči tudi dve uri in pol (ali celo več) v eno stran. Odsmučala sva proti Velem polju. Snega zmanjka kakšni 15 minut prej, nekje 1800 metrov visoko. Do Pl. Blato sva se vrnila preko Grintovice. Seveda je bil sestop dolg, a so ga nama popestrili žvižgi sviscev, oglašanje kukavice, preproge zlatorumenih cvetov lepega jegliča in modrih spominčic, ki prebudijo spomine. In ko prideš iz zime med ozelenele macesne se zdi, kot da si ravnokar zamenjal letni čas, če ne celo dva.

Morda ne boste verjeli,ampak men je vseen,al doma za šporgetom kuham polento,gonim po fletu sesalc,kosim okol bajte travo,vseen mi je,ampak ,ko pa z smučmi stopim na sneg,takrat se pa vse spremeni,takrat pa začne peti srce.
Danes je bilo nad Okrešljem do snega potrebno nosit še cca15.min.Sneg je predelan in za smučat samo juhuhu.V Turskem žlebu so vidne smučine,vse je še zalito do vrha.Sestopna grapa v Križu je tudi lepo zalita,samo je pa že dokaj ozka.Komur se da smuči nosit,je nad Okrešljem čisto ta prava spomladansko poletna smučarska poezija.

Ko se smučarija izteka, in ne veš kam, dolina reke Malte, vedno ponudi rešitev.
Parkirišče ob koči ni bilo polno, tako , da kakšne gneče ni.Zjutraj pomrznjeno, srenači dobrodošli , špura bolj slaba, je pa. Suka ob 11 h , ko je popustilo, je bila odlična .
Trenutno še gre iz vrha ( pardon 5 m pod vrhom, vrh je gol- moram biti precizen, drugače me bo kamniški prjato P.B.skritiziral), verjetno še kakšen teden.

Danes zopet v Malti.Vreme glede na včerajšnje opise je bilo lepše,oz. sončno,le na sedlu pod Peterecom je sonce za kratek čas zakril oblak,tako da je par zavojev motila res rahla difuzica,potem nižje pa spet sončno,kot se za nas penzioniste spodobi.Razmere pa zjutraj od avta do vrha trdo tako da srenači (vsaj za naju ) obvezni,smučarija iz sedla pa do žleba vrhunska,nižje pa gnilec ni omogočal brezkrbnega zavijanja,ampak vzušja pa ni pokvaril niti za trenutek.Bil je zopet uživaški dan,snega je letos še ogromno,tako,da se bo potrebno še vrniti.Danes med peščico Avstrijskih turašev uživala Čeha in moja malenkost.
Na turnosmučarski piknik pa letos žal ne morem.UŽIVAJTE....

Gremo na zadnjo smučarijo letos, smo že v Ljubljani sklenili. Da bo to zadnja turna smuka v sezoni? videli! Da pa bo zadnja smuka na Kaninu. Ta napoved pa je bolj zlovešča.
Nekaj spustov iz sedla, je bilo za pomladanske temperature odličnih. Ravno prav za ogrevanje, za dvig do Prestreljeniškega okna. Gaz smo vlekli kot prvi, kajti ni bilo videti, da je po zadnjem sneženju v to smer bila usmerjena turna namera. Le običajen kratek žlebič, ki je bil še v snegu, nas je ličil od smuškega terena. Zaman smo čakali, da bi skozi oblake ,jadrajoče proti zahodu, posijalo sonce, ki bi nam podarilo ustrezen kontrast. A ni nam bilo namenjeno. Prva strmino smo odsmučali previdno: nov sneg, ki se je le ojužil, je bil težak in nepredvidljivo predrljiv. Nižje pa je bila smuka z večjo hitrostjo in daljšimi zavoji za dane razmere čisto v redu. Nižje kot smo se spuščali, boljše so bile razmere, saj je bilo vse manj nedavne novine. Smuška proga, do nedavnega prepovedana za dviganje zimskih popotnikov, je bila le-tem sedaj na zaprtem smučišču na voljo. S Prevale ni kazalo drugače, kot da smo se po turaško dvignili do sedla. Proge namreč niso več vzdrževali, bila je zaprta.
Za hip smo se pridružili zabavi na plaži, a nas je, oziroma dva od ekipe premamil pogled na zaprto, skoraj nezvoženo progo proti postajo C. To pa je bila prava spomladanska smuka. Čeprav se je končala pri spodnji postaji sedežnice. Niti za hip nisva obžalovala sledečega kolovratenja po kopnem neudobnem smučišču do postaje C.
Zaključek je sledil v gostilni Lipa s kovanjem poletnih zamisli.

Matjaž je naredil dobro reklamo za ta poznopomladanski trunosmučarski posladek, a v treh dneh, pri visokih temperaturah, od 40 cm. pršiča ni ostal niti »p«. So se pa strmine, kot je predvideval, že do dobro otresle snega, saj so po celi dolini vidni plazovi. Tudi danes je mestoma plazilo. In še bo! Sneg je bil moker, smučina za vzpon pa dobra. Z višino je postal sneg bolj kompakten, na srečo ne skorjast. Nabralo se nas je precej turnih smučarjev, tudi (po)znanih, a smo se prav lepo razporedili preko dopoldneva: ko smo nekateri turo šele začeli, so se drugi že vračali. Vreme ni bilo v skladu z napovedjo, a v primerjavi z vremenom, ki smo ga imeli na Islandiji, prav prijazno. Spust pa presenetljivo boljši od pričakovanja: ujeli smo okno, ko je bila vidljivost povsem dobra, sneg pa raznolik: od zbitega snega pod vrhom, mehke skorje nekoliko nižje, preko povsem lepo smučljivega mokrega snega do rodea po mokrem snegu v žlebu. V dolini smo se srečali z Alenovo druščino, ki se je povzpela iz smeri Osnabrücker Hütte na Hochalmspitze in v totalni megli odsmučala v smeri Villacher Hütte, ter poklepetali z Vido in njeno ekipo. Zjutraj jim namreč več kot »dobro jutro« nismo uspeli reč, saj so bili še čisto sveži čisto prehitri za naš tempo. Evalvacijo smo pa naredili na priljubljeni lokaciji v Gmündu in zaključili: bolje smučat od avta do avta še v drugi polovici maja, kot že marca na turi ne vem kolikokrat snemat smuči.

Da ne boste pozabili: v sredo, 24. maj 2023 bo ob 17.00 tradicionalni piknik in druženje turnih smučarjev na prostoru Pri kozolcu v Podutiku.

Prijava najkasneje v ponedeljek 22. maja 2023, po elektronski pošti na naslov piknik@turni-klub-gora.si z navedbo imena in priimka udeleženca.

Posebej navedite svoje želje za hrano, če ne jeste mesa (čevapčiči, klobase, piščanec…), še posebej pa vas prosimo, da navedete želje glede vrste in približne količine pijače, če ne pijete piva. Prispevek, ki ga boste plačali na pikniku, je za posameznika 25 evrov.

Podrobnejši prikaz poti do prostora za piknik boste našli na spletni strani: https://piknik.prikozolcu.si/lokacija/

Prostor za piknik je pokrit, zato bo piknik v vsakem vremenu. Hrane in pijače bo dovolj, poskusili pa bomo poskrbeti tudi za posebne želje. Dodatna pojasnila lahko dobite pri Alešu ali Andreju na naslovu piknik@turni-klub-gora.si in na spletni strani www.turni-klub-gora.si/Gora/piknik/piknik-2023.html.

Nad Kolnbreinskim jezom danes prava zimska idila.Iz avta pri gostišču Kölnbreinstüberl stopiš na sneg in po špuri domačih predhodnikov,ki so bili danes zgodnji po cca.40,cm pršiču do križa na sedlo.Jutranja meglica v žlebu ni obetala nekega prestiža,potem pa se je nebo odprlo in bila je prava pravljica.Iz vrha sva odsmučala med prvimi,tako da je bilo nedolžnih flank za izvoz.Na Kolnbreinspitze danes zaradi obilice novega snega sledi ni bilo.Snega je veliko,nekaj je tudi že pokalo in plazilo,tako da previdnost in premišljenost kam in kako ni odveč.Verjetno pa bo sonce v prihajajočih dnevih naredilo svoje in smuka kakor danes par dni ne bo tako vriskajoče uživaška(kloža).So pa to res lepi konci in kdor smuči še ni pospravil v kot je vredno obiska.Jaz se zagotovo vrnem še to sezono.Špura je bila vidna tudi proti Oberlercherspitze,sneg pa do jeza.Cesta proti Osnabrucker hutte,smer Ankogel,Schwarzhorn pa je še v celoti pod snegom,tako z kolesom še ne bo šlo.

Ker nam je zjutraj"ta uscana Zofka" namesto dežnih kapelj postregla z sončnimi žarki je bilo treba skočit še malo na sneg.Snega na Krvavcu noče zmanjkat,posledično skoraj na domačem pragu vztrajam tudi jaz.O razmerah verjetno ne zanima več nikogar,ampak povem pa,da je še vedno za vriskat fajn,samo na pivo je pa treba en štuk nižje,na Krvavcu je kakor v hiši duhov.

Največ višinskih turnih kilometrov sem letos sigurno naredil na domačem Krvavcu,zato se je spodobilo,da sem svoj 70.turni smuk to sezono naredil prav tu,na Krvavškem kuclju Velikem Zvohu.Iz vrha se je po putrčku danes brez prekinitve še vedno prismučalo do plaže.Čeprav vas je večina smuči že pospravila v kot,jaz še kar vztrajam,namen je pa enak tudi v bodoče,saj se cesta na Kolnbrein odpre šele 20.maja.
Lp m

Tudi digitrajno planinarjenje je postalo problem. Vse nastanitve po Alpah so vedno polne. Vsi brkljajo po telefončku. Hotelski internet je na robu sesutja. Verjetnost, da se prispevek ne da odposlati in da se bo izgubil, pa velika. Kriva je usoda.
Slikce so z Mont Velana 3727.

Na vrsti so bile zopet Kamniške - Dolgi hrbet. S Pavletom sva štartala ob pol petih iz Konca.Preko Kokrškega sedla in letnega prehoda, do bivaka pod Grintovcem. Razmere so bile dobre, vreme lepo, snega na podih in naprej dovolj.
Že iz podov se je videlo, da je grapa narejena , sva pa nekoliko zamujala. Vstopila sva šele okoli 11 h . Sam vstop in izstop iz grape je bil že močno gnil- na meji, sama grapa je bila pa splazena in nekoliko bolj trda. Gazila sva izmenično, na vrhu nas je pričakal čudovit razgled. Časa za napajanje lepot ni bilo, ker je postajalo vedno topleje. Smučanje pri vstopu lažje kot v sredini, kjer se naklonina poveča od 45 do 50 st. Ker mi je ob vstopu odfrčala desna palica v dolino , je bilo zavojev manj, pa še ti so bili bolj čudni. Pri izstopu iz grape je skalni skok in ga je treba obvoziti po desni- trenutno je še narejeno.
Sledilo je smučanje po ogromnih kontah pod Štruco v Gamsov skret. V konti direktno pod Štruco , sem prvič opazil ogromno snežno žrelo ( premera vsaj 5 m )- previdnost tukaj ni odveč. V prjšnjih sezonah tega žrela nisem opazil..brrr.
Še vzpon dobrih 200 višincev nazaj na bivak pod Skuto in končno zadnji spust skozi Žmaučarje . Kondicijska tura, midva sva rabila dobrih deset ur.

Po nekaj tedenskem premoru,sva z sestro Nino danes peljali fotra zopet na izlet.Pri trtji serpentini Vršiške ceste smo se z avtom spustili v suho pišnico ,koder smo parkirali.Smuči smo na ruzaku nosili še dobre pol ure od koče v Krnici nato pa končno stopili na sneg in vse do vrha pod Kriško steno uživali v lahkotni hoji.Sneg iz vrha je za smučanje približno 100 višincev malce gnil,naprej vse do konca pa super predelan spomladanski puterček.Čeravno je bilo potrebno tudi malce pešačiti,smo dopoldan izkoristili 200% uživaško.
Lp Eva,Nina in ata Matjaž

Gartnerkofel (2195m)
Tokrat samo v treh, po avtocesti do Pontebe, nato na prelaz Paso di Pramollo - Nassfeldpass (nv1530m), od tam se spustimo na drugo stran, na spodnje parkirišče (nv1380m). Jasno je, vrhove še zastira megla, temp. 1°C. Po ~200 prehojenih metrih, si že nadenemo smučke in se vzpenjamo po smučišču do zgornje postaje sedežnice (nv1950m). Sneg pomrznjen, megla se počasi dviga iznad vrhov. Po krajšem postanku, nadaljujemo proti V v ožji prehod med hriboma Gartnerkofel in Gartnerkofel Sudgipfel na višini nekaj čez 2000m. Po krajšem položnejšem delu zagrizemo v strmino pod Gartnerkofelom, vendar kmalu vidimo, da je zgornji del spihan - skoraj kopen. Obrnemo se in se povzpnemo na sosednji nekoliko nižji hrib Gartnerkofel Sudgipfel (nv2154m). Na vrhu uživamo v lepem vremenu in prekrasnih razgledih. Spust pričnemo proti zgor. postaji žičnice - v smeri vzpona - sneg še malo pomrznjen, smučarija odlična. Od tu se spustimo po levi strani po smučišču, do umetnega jezera na nv1700m. Tu ponovno smučke na noge in se povzpnemo, po že malo zmehčanem snegu še na hrib Gugga (nv1928m). Od tu naredimo spust naravnost navzdol do smučarske proge - na tem delu je sneg že malo zmehčan - in nato po progi ki je še vedno malo pomrznjena, skoraj do avta.
Odlična tura, lepa smučarija.
Postanek v Pontebi in nato proti domu.

Za tekmo iz sedla pod Monte Coglians, smo štartali ob štirh iz Kamnika. Cesta na Valentinalm je bila seveda odprta , poparkirano je bilo vse do snega, oziroma štartne rampe. Na sedlo se je vila kolona turašev, po moje 400-500, mogoče še več. Preden se je tekma začela ( na "zwischen zeit ") smo se povzpeli še na hrib desno od sedla- Rauchkofel 2460 m. Na vrhu ni prostora za eno dnevno sobo, pa so Avstrijci vseeno naredili pravo veselico.
Flanka do sedla odlična za smučat,super sneg, naklonina idealna. Sledila je še tekma-štart trojk.Potrebno je dati pamet v smuči, - ne prehitro ne prepočasi-,smo odvijugali do cilja. Tukaj nas je pričakla živa muzika in šank v grabnu ob ciljni rampi.
Res dobro vzdušje se je nadeljevalo na zaključku pri koči, kjer smo srečali veliko prijateljev iz sončne strani Alp. "Zdržali" smo do petih popoldan.

Za kondicijo sem danes šel na Begunjščico. Sneg se začne na 1170 m in je že zgodaj zjutraj bil močmo ojužen zaradi česar sem opustil idejo o vzponu skozi Centralno grapo in sem šel po Šentanskem plazu.Po istopu na greben je potrebno nesti 100 m v dolžino po tem je do vrha neprekinjeno sneg. Ker sneg ponoči ni pomrznil sem opustil tudi misel o spustu po Centralni grapi in sem smučal po isti smeri. Šentanski plaz je bil smučljiv, boljše je bilo po njim pa do konca snega.

Večina ljudi je že na morju,sedijo v bundah pred svojimi prikolicami,pečejo čevapčiče,mi bumbarji pa še kar natikamo na noge smuči in veselo zavijamo po firnu na Krvavcu.Vsak naj uživa kakor mu paše,jaz privoščim vsem.
PA ŽIVEL ENA PIKA MAJ

K opisu ture na Zadnji Vogel dodajam, da smo na Pl. Blato našli srenač z zanimivim podpisom, ki ga na tem mestu ne bom citiral. Srečni lastnik me lahko kontaktira po e-pošti. Metka me je tudi opozorila, da se pravilno piše Pl. Bošinka. Da obvestilo ne bo suhoparno, dodajam še nekaj fotografije z včerajšnje ture.

Ker mi je prijatelj grozil,da po Rašiškem in Mengeškem gorovju straši medved,sem se danes raje odpravil na Zelenico.Smuka iz vrha Ljubeljščice do avta razen z dva kratnim snemanjem smuči pod begunsko Vrtačo super fajn.Nevarnosti pa razen slovenske vojske in mene,danes nad Ljubeljem ni bilo.Na vrhu samo Trije Angeli in moja malenkost z Mickijem.
LP