Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
četrtek 28.marec 2024 - 13:02 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (42)



Note 19.4 Tuja gorstva 4 of 28 SPARK::FERLE "Maja Ferle" 136 lines 5-DEC-1989 14:04
SPARK::FERLE "Maja Ferle" 136 lines 5-DEC-1989 14:04
-< Trekking v Nepalu, nekaj več vrstic >-
--------------------------------------------------------------------------------

1. dan: Katmandu-Dumre-Bhote Odar
Z avtobusom smo se odpeljali iz Katmanduja v Dumre, kjer se običajno
začne trek okoli Annapurn. Med potjo, ki je trajala več ur, je
avtobus ustavil ob cesti v gostilni, kjer smo se najedli daal bhat
(nepalska nacionalna jed: riž z omako iz leče in nekaj zelenjave). V
Dumre smo najeli tovornjak, ki nas je peljal po prašni cesti tri ure
daleč v Bhote Odar (tako smo si prihranili dober dan hoje). Večerjali
smo daal bhat. Ponoči si je ena članica naše skupine poškodovala nogo,
ko je šla na stranišče. Na srečo ni bilo nič hudega in je naslednji
dan lahko hodila.

2. dan: Bhote Odar-Bhul Bule
Vstajali smo ob 6h zjutraj, ko je sonce obsijalo najvišje himalajske
vrhove. Vreme je bilo vsak dan enako: zjutraj je bilo jasno, okrog
12h so se začeli pojavljati posamezni oblački, do 6h zvečer, ko se je
stemnilo, je bilo že precej oblačno, do 9h zvečer pa se je spet
zjasnilo, tako da smo lahko vsak večer gledali zvezde. Prvi dan smo
hodili po kolovozu med riževimi polji. Med potjo so nas napadali
otroci in kričali "Give me your pen". Vsi otroci namreč dobro govorijo
angleško, ker hodijo v angleške šole. Kadar smo hoteli, smo od njih
lahko kupili mandarine. Pot se vije skozi vasice ob reki Marsyangdi,
reko tudi nekajkrat prečka. Viseči mostovi so bili boljši, kot sem
pričakovala, narejeni so bili iz jeklenih žic. Večerjali smo daal
bhat.

3. dan: Bhul Bule-Jagat
Prvi dan bolj naporne hoje navkreber. Na cilj smo prišli sicer
utrujeni, kakšnih težav s kondicijo pa nismo imeli. Spali smo v
tipičnem "hotelu": lesena bajta, v pritličju kuhinja in dolga miza s
klopmi, v prvem nadstropju pa skupna ležišča. Domačini spijo kar v
kuhinji na tleh. Dimnikov nimajo, dim se torej vali skozi špranje v
stropu v spalnice. Spat torej nismo mogli, dokler so v kuhinji še
nalagali na ogenj. Večerjali smo daal bhat. Ena članica naše skupine
je padla na stranišču in si odrgnila precej kože na roki.

4. dan: Jagat-Dharapani
Pot se nadaljuje navkreber, manj je riževih polj, tudi gozda ni, ker
so ga domačini posekali za kurjavo. V Dharapaniju imajo najboljše
stranišče: zgrajeno je nad prepadom, tako da ne smrdi. Nobena izmed
nas se ni poškodovala. Večerjali smo ...

5. dan: Dharapani-Chame
Končno smo imeli prvo umivanje v toplem vrelcu ob poti. Presenečeni
smo bili, ker je Chame skoraj na višini Triglava, razvija pa se v
pravo mesto. Zgradili so stanovanjsko naselje z dvonadstropnimi
kamnitimi bloki, vendar brez dimnikov. Dim se vali skozi okna. Prvič
nas je zvečer pošteno zeblo, saj je bil hotel ravno tak, kot tisti v
nižini: okna brez šip, polkna se slabo zapirajo, veter piha skozi
špranje v stenah. Preden smo šli spat, smo morali spoditi kokoši iz
spalnic.

6. dan: Chame-Pisang
Ob poti je vedno več gozda, saj je tu manj domačinov. Čez dan je
prijetno toplo, ko sonce zaide pa je zelo mrzlo. Večerjali smo daal
bhat, spet ena se je poškodovala na stranišču.

7. dan: Pisang-Manang
Obiskali smo jugoslovansko alpinistično šolo pri letališču pred
Manangom. Zvečer si je ena članica naše skupine zvila gleženj, ko se
je vračala iz stranišča. Morala se je vrniti; prvi dan je šla s
konjem, naprej pa peš.

8. dan: Manang
Dan smo preživeli v Manangu zaradi aklimatizacije. Dopoldne smo se
zapodili na bližnje vrhove (4000 metrov), popoldne pa smo gledali
festival v sosednji vasi. Hribi so poraščeni s planikami.

9. dan: Manang-Churi Lottar
Originalno smo nameravali že ta dan na Thorong Phedi, vendar smo po
priporočilu avstralske zdravnice, ki že dve leti živi v Manangu, etapo
razdelili. Očitno smo se odločili pravilno, saj nihče v naši skupini
ni imel težav z višinsko boleznijo, medtem ko smo videli kar nekaj
drugih trekkerjev, ki so se morali vračati.

10. dan: Churi Lottar-Thorong Phedi
Hoje je bilo samo za dve uri, ostanek dneva pa smo poležavali na
travi, oblečeni v bunde, kape, rokavice. Sicer je bilo kar prijetno,
dokler je sijalo sonce. Kratkočasili smo se tudi tako, da smo v rečni
strugi iskali fosile. Kar nekaj smo jih našli. Po sončnem zahodu smo
se prestavili v bajto, kjer je bilo nevzdržno: dokler so bila vrata
zaprta, smo se dušili v dimu, če so vrata odprli, pa nas je grozljivo
zeblo. Tudi ponoči ni bilo prijetno.

11. dan: Thorong Phedi-Muktinath
Na pot smo šli že ob 4h zjutraj, da smo se izognili vetru, ki začne
pihati na prelazu Thorong zgodaj dopoldne. Na prelazu (5400 metrov)
sem bila ob 8h zjutraj. Težko smo dihali, vendar smo vsi
uspešno prišli na vrh. Na drugi strani prelaza se pot zelo strmo
spušča 1600 metrov. Srečevali smo ljudi, ki so prečkali prelaz v
obratni smeri, kar pa je precej bolj naporno.

12. dan: Muktinath-Marpha
Ves dan nam je nasproti pihal močan veter, hodili pa smo po kamniti
rečni strugi. Nekajkrat smo se morali sezuti, da smo lahko prečkali
pritoke reke. Dolina reke Kali Gandaki je precej bolj razvita od
doline Marsyangdi. Tovore prenašajo s konji in osli, medtem ko jih na
drugi strani tovorijo ljudje. V Marphi imajo celo sončne kolektorje
in tuše (to je bilo naše drugo umivanje).

13. dan: Marpha-Lete
V obeh dolinah rek so jabolčni nasadi, Marpha pa je kraj, ki najbolj
slovi po jabolkih. Oba večera, v Marphi in v Leteju smo si privoščili
jabolčno žganje. Še nikoli v življenju nisem bila tako pijana za tako
malo denarja. Naročiš "apple brandy", prinesejo ga 2 deci, zaračunajo
pa 10 rupij (cca. 0,3 USD).

14. dan: Lete-Tatopani
Pot se strmo spušča po kamnitih stopnicah, ki jih menda vsako leto po
monsunu na novo postavijo. Domačini trdijo, da je vseh stopnic 3800.
V Tatopaniju je topli vrelec, v katerem smo se lahko že tretjič
umivali. Za večerjo smo imeli na izbiro celo meso, ampak ker smo bili
že tako navajeni na daal bhat ...

15. dan: Tatopani-Ghorapani
V Tatopaniju se pot razcepi: ena pot nadaljuje po dolini reke, naš
vodič pa je odločil, da gremo preko Ghorapanija (vzpon nazaj na
2800 metrov). Nič hudega, smo rekli, samo preko Triglava še skočimo,
to je malenkost, saj smo vajeni himalajskih razsežnosti.

16. dan: Ghorapani-Birethani
Končno smo se spustili v nižino in smo lahko pospravili bunde. V
ozadju je že viden Machapuchare, kar pomeni, da je Pokhara blizu.
Udarila sem se v glavo, ko sem se vračala iz stranišča ...

17. dan: Birethani-Pokhara
En del skupine je še prespal v Naudandi, nekateri pa se nismo mogli
premagati, ko nam je tovornjak ponudil prevoz v Pokharo. Tam smo
najprej pospravili pol slaščičarne, potem pa ležali na travi pod
palmami in pili limonado.

V Pokhari smo počivali 4 dni. Z rent-a-bicycle smo se odpeljali v
muzej, kjer imajo zbirko več tisoč vrst metuljev in drugih insektov.
Vožja z avtobusom nazaj v Katmandu (razdalja 200 km) je trajala celih
11 ur. V Katmanduju smo ravno še ujeli naše alpiniste, ki so se
vračali domov po vzponu na Šiša Pangmo.



 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



---gora
3.90.242.249(0)
994156 (557532,190,436434)
963714 (540699,66,422949)
razmere.e-gora.si