četrtek 28.marec 2024 - 17:59 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Note 21.9 Najtežje dostopen vrh 9 of 10 ANIMUS::MODIC "Jure Modic, OnkoloĹĄki inĹĄtitut" 87 lines 31-AUG-1994 00:30 ANIMUS::MODIC "Jure Modic, Onkološki inštitut" 87 lines 31-AUG-1994 00:30 -< Okrog Rokavov >- -------------------------------------------------------------------------------- >>Note 6.155 Paberki 155 of 155 >> -< Predlog za opis zahtevnejsih vzponov >- >> >> 3. Podrocje Spodnjega, Srednjega in Vis.Rokava s Kotlom in greben proti >> Škrlatici >Poznam pristop na Srednji in Visoki Rokav z Bivaka II. Vzpneš se po strmem >in ledenem kuloarju v škrbino med njima. Levo si potem hitro v lažjem >plezanju (kaka dvojka) na Srednjem Rokavu. Na Visokega vstopiš malo nižje >pod škrbino po nekakšnem krušljivem svetu in se potem držiš grebena. Vse >skupaj je malo težje (komajda III) in precej daljše. Kakih 10 višinskih metrov pod škrbino opaziš v desno kratko poličko, ki te po parih metrih pripelje do kamina, ki ima v zgornjem delu zagozdeno veliko skalo. To je najtežje mesto vzpona, ko si enkrat čez, so tehnične težave mimo (kar pa ne velja za orientacijo in krušljivost). Kar potem sledi do vrha ni ravno izrazit greben, ki bi se ga držal, ampak slediš svojemu nosu čez najlažje prehode čez police, raziče, kaminčke, zagruščene plošče... Zgoraj obkrožiš zelo značilni stolp po levi strani do kamina, ki te pripelje na greben in po njem kratko do vrha. Ko sem sam prvič rinil na V.Rokav, sem v ozebniku ves čas pogledoval v desno in iskal tisto vstopno polico in kamin. Ko sem opazil ob nekem sistemu poličk, ki so vodile v desno proti nekakšnemu kaminu klin in zanko za abzajl, sem mislil, da je to tisto pravo. Pa sem se uštel in se potem s tresočimi nogami nekako zgoljufal čez tisti napačni krušljivi kamin. Potem me je teren sam ves čas obračal proti desni namesto proti glavnemu grebenu na levi in sem tako priplezal čisto v vzhodno steno - izredno izpostavljeno. No, od tam sem lehko izplezal proti tistemu izrazitemu stolpu in okrog njega naprej do vrha. V sestopu pa sem le zadel pravo smer, kar so mi vsake toliko časa potrjevali možici. Na Spodnji Rokav sem lezel trikrat in šele tretjič mi je uspelo. Prvič sem si v Našem alpinizmu vzel na piko opis pristopa iz Vrat, ki naj bi bil lahek! Od parkirišča 200m pred Aljaževim domom sem zavil v gozd in se po kolovozu, stezi in brezpotju prebil ven pod stene v območju srhljive grape Suhi plaz. Poskušal sem v steni levo od grape, a sem kmalu ugotovil, da lahkih prehodov tu pač ni. Poparjen sem se obrnil Drugič sem poskusil srečo po JV grebenu od B II., pa sem po celodopoldnevnem poskušanju ugotovil, da izrazita gladka zareza v grebenu (lepo vidna tudi iz B II.) ni prehodna brez težke plezarije. No, na tej turi sem spoznal svojega kasnejšega planinskega kompanjona in pogostega pisca v to konferenco (podrobnejši opis za mene ne ravno laskavih okoliščin srečanja morda kdaj drugič, po možnosti izpod Marjanove tipkovnice ;) ). No, za tretji poskus pa sem si priskrbel opis Potočnikove smeri (ali pa je mogoče Potočnik-Jesihova ali pa Potočnik-..., vsekakor pa zveni precej veličastno) iz Plezalnih vzponov - Julijske alpe vzhodni del. V vratih sem ponovno štartal s tistega parkirišča in se po hosti prebijal ves čas nekoliko levo navzgor do grape Pod dolkom. Iz krnice po gruščnatem jeziku na desni v žleb in po dobri gamsji stezi daleč okrog v desno do nekakšnega zamacesnjenega grebena. Po njem navzgor in mimo stolpa do krnice pod iztekom glavnega žleba, ki prereže celo južno steno Sp. Rokava. Ta žleb, ki se zgoraj razcepi v obliki črke Y je zelo lepo viden od kjerkoli na drugi strani doline Vrat, daje glavno smer vzponu, tako da resnejših orientacijskih težav naprej ni. Sprva plezaš po njegovem desnem boku, kasneje pa pa po dnu. Ko se žleb razcepi, se držiš levega kraka, ki te pripelje do vršne lašte. Ponjej v levo do kamina, ki je na prvi pogled prav oduren, a se izkaže, da je le za slabo trojko ali pa še toliko ne. Ko si ven iz njega, si že skoraj na vrhu. Zaradi tega kamina nisem sestopil nazaj na lašto, ki bi me verjetno okrog vršne gmote pripeljala v lažji skrotast svet proti Kotlu, temveč sem nadaljeval po grebenu do proti Sr. Rokavu do prve škrbine in iz nje po kaminu navzdol proti Kotlu, potem pa malo kolovratil po policah in žlebovih, da sem se uspel pregoljufati do Kotla. Ta tura me je zelo navdušila, a je v teh petih letih še nisem uspel ponoviti, čeprav je vedno v mojih raznih tihih letnih načrtih. >> 4. Pot PP iz Krnice pod Frdamane police in v krnico Pod Srce >Ne poznam, me pa tudi zelo zanima. Tudi mene! P.S. Morda ne bi bilo slabo odpreti teme Poznaš - poznam, kjer bi se stekala takšna vprašanja in odgovori nanje, da ne bi bili raztreseni po celi konferenci. Sam bi si sicer upal (na VAXu sem popolni amater) odpreti novo temo, ne vem pa, kako bi vanjo preselil nekaj starih notic, ki vanjo sodijo - naj morda to velja kot namig moderatorju :). Mene konkretno bi zanimale izkušnje koga od beročih z vzponom (ali setopom) na Pelc nad Klonicami direktno iz Škrbine za gradom. Če bi rešil ta problem, bi se nekoč lotil prečenja vseh grebenov, ki oklepajo Zadnjo Trento od Mojstrovk do Trentskega Pelca (najbrž z manjšo goljufijo pod samim grebenom med Velikim Jelenkom in Skutnikom). LP, Jure
|
---gora
44.203.235.24(0)
996277 (558301,190,437786)
965797 (541452,66,424279)
razmere.e-gora.si