Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
četrtek 28.marec 2024 - 17:59 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (42)



Note 21.9 Najtežje dostopen vrh 9 of 10 ANIMUS::MODIC "Jure Modic, OnkoloĹĄki inĹĄtitut" 87 lines 31-AUG-1994 00:30
ANIMUS::MODIC "Jure Modic, Onkološki inštitut" 87 lines 31-AUG-1994 00:30
-< Okrog Rokavov >-
--------------------------------------------------------------------------------


>>Note 6.155 Paberki 155 of 155
>> -< Predlog za opis zahtevnejsih vzponov >-
>>
>> 3. Podrocje Spodnjega, Srednjega in Vis.Rokava s Kotlom in greben proti
>> Škrlatici

>Poznam pristop na Srednji in Visoki Rokav z Bivaka II. Vzpneš se po strmem
>in ledenem kuloarju v škrbino med njima. Levo si potem hitro v lažjem
>plezanju (kaka dvojka) na Srednjem Rokavu. Na Visokega vstopiš malo nižje
>pod škrbino po nekakšnem krušljivem svetu in se potem držiš grebena. Vse
>skupaj je malo težje (komajda III) in precej daljše.

Kakih 10 višinskih metrov pod škrbino opaziš v desno kratko poličko, ki te
po parih metrih pripelje do kamina, ki ima v zgornjem delu zagozdeno
veliko skalo. To je najtežje mesto vzpona, ko si enkrat čez, so
tehnične težave mimo (kar pa ne velja za orientacijo in krušljivost).
Kar potem sledi do vrha ni ravno izrazit greben, ki bi se ga držal,
ampak slediš svojemu nosu čez najlažje prehode čez police, raziče,
kaminčke, zagruščene plošče... Zgoraj obkrožiš zelo značilni stolp po
levi strani do kamina, ki te pripelje na greben in po njem kratko do
vrha.
Ko sem sam prvič rinil na V.Rokav, sem v ozebniku ves čas pogledoval v
desno in iskal tisto vstopno polico in kamin. Ko sem opazil ob nekem
sistemu poličk, ki so vodile v desno proti nekakšnemu kaminu klin in
zanko za abzajl, sem mislil, da je to tisto pravo. Pa sem se uštel in
se potem s tresočimi nogami nekako zgoljufal čez tisti napačni
krušljivi kamin. Potem me je teren sam ves čas obračal proti desni
namesto proti glavnemu grebenu na levi in sem tako priplezal čisto v
vzhodno steno - izredno izpostavljeno. No, od tam sem lehko izplezal
proti tistemu izrazitemu stolpu in okrog njega naprej do vrha. V
sestopu pa sem le zadel pravo smer, kar so mi vsake toliko časa
potrjevali možici.

Na Spodnji Rokav sem lezel trikrat in šele tretjič mi je uspelo. Prvič
sem si v Našem alpinizmu vzel na piko opis pristopa iz Vrat, ki naj bi
bil lahek! Od parkirišča 200m pred Aljaževim domom sem zavil v gozd in
se po kolovozu, stezi in brezpotju prebil ven pod stene v območju
srhljive grape Suhi plaz. Poskušal sem v steni levo od grape, a sem
kmalu ugotovil, da lahkih prehodov tu pač ni. Poparjen sem se obrnil
Drugič sem poskusil srečo po JV grebenu od B II., pa sem po
celodopoldnevnem poskušanju ugotovil, da izrazita gladka zareza v
grebenu (lepo vidna tudi iz B II.) ni prehodna brez težke plezarije.
No, na tej turi sem spoznal svojega kasnejšega planinskega kompanjona
in pogostega pisca v to konferenco (podrobnejši opis za mene ne ravno
laskavih okoliščin srečanja morda kdaj drugič, po možnosti izpod
Marjanove tipkovnice ;) ).
No, za tretji poskus pa sem si priskrbel opis Potočnikove smeri (ali pa
je mogoče Potočnik-Jesihova ali pa Potočnik-..., vsekakor pa zveni
precej veličastno) iz Plezalnih vzponov - Julijske alpe vzhodni del. V
vratih sem ponovno štartal s tistega parkirišča in se po hosti prebijal
ves čas nekoliko levo navzgor do grape Pod dolkom. Iz krnice po
gruščnatem jeziku na desni v žleb in po dobri gamsji stezi daleč okrog
v desno do nekakšnega zamacesnjenega grebena. Po njem navzgor in mimo
stolpa do krnice pod iztekom glavnega žleba, ki prereže celo južno
steno Sp. Rokava. Ta žleb, ki se zgoraj razcepi v obliki črke Y je zelo
lepo viden od kjerkoli na drugi strani doline Vrat, daje glavno smer
vzponu, tako da resnejših orientacijskih težav naprej ni. Sprva plezaš
po njegovem desnem boku, kasneje pa pa po dnu. Ko se žleb razcepi, se
držiš levega kraka, ki te pripelje do vršne lašte. Ponjej v levo do
kamina, ki je na prvi pogled prav oduren, a se izkaže, da je le za
slabo trojko ali pa še toliko ne. Ko si ven iz njega, si že skoraj na
vrhu. Zaradi tega kamina nisem sestopil nazaj na lašto, ki bi me
verjetno okrog vršne gmote pripeljala v lažji skrotast svet proti
Kotlu, temveč sem nadaljeval po grebenu do proti Sr. Rokavu do prve
škrbine in iz nje po kaminu navzdol proti Kotlu, potem pa malo
kolovratil po policah in žlebovih, da sem se uspel pregoljufati do
Kotla. Ta tura me je zelo navdušila, a je v teh petih letih še nisem
uspel ponoviti, čeprav je vedno v mojih raznih tihih letnih načrtih.

>> 4. Pot PP iz Krnice pod Frdamane police in v krnico Pod Srce

>Ne poznam, me pa tudi zelo zanima.
Tudi mene!

P.S. Morda ne bi bilo slabo odpreti teme Poznaš - poznam, kjer bi se
stekala takšna vprašanja in odgovori nanje, da ne bi bili raztreseni po
celi konferenci. Sam bi si sicer upal (na VAXu sem popolni amater)
odpreti novo temo, ne vem pa, kako bi vanjo preselil nekaj starih
notic, ki vanjo sodijo - naj morda to velja kot namig moderatorju :).
Mene konkretno bi zanimale izkušnje koga od beročih z vzponom (ali
setopom) na Pelc nad Klonicami direktno iz Škrbine za gradom. Če bi
rešil ta problem, bi se nekoč lotil prečenja vseh grebenov, ki oklepajo
Zadnjo Trento od Mojstrovk do Trentskega Pelca (najbrž z manjšo
goljufijo pod samim grebenom med Velikim Jelenkom in Skutnikom).

LP, Jure



 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



---gora
44.203.235.24(0)
996277 (558301,190,437786)
965797 (541452,66,424279)
razmere.e-gora.si