petek 29.marec 2024 - 02:43 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Note 3.0 Opisi turnih smukov 37 replies RERC::JENCIC "Miso Jencic, IJS" 101 lines 4-JAN-1989 12:57 RERC::JENCIC "Miso Jencic, IJS" 101 lines 4-JAN-1989 12:57 -------------------------------------------------------------------------------- Pozimi smo bistveno bolj odvisni od opisa poti v vodniku kot pa poleti, saj večinoma ne moremo slediti markacijam. Spomladi 1985 je izšla nova izdaja vodnika Turni smuki, ki je nepogrešljiv pripomoček turnega smučarja. Toda ta vodnik ni popoln, v minulih 4 letih so se tudi nekatere stvari spremenile, zato naj bi na tem mestu opisali posamezne ture, ki jih ni v omenjenem vodniku. Za začetek in za ideje, o čem naj bi pisali, pa nekaj pripomb k vodniku (zapisanih pred 3 leti): Druga, dopolnjena izdaja vodnika Turni smuki (avtorja: Črnivec in Praček) je izšla 13 let po izidu prve. Najbolj očitna novost pri novem vodniku je, da je 'Pračkovim' 54 turam iz Julijcev dodano še 52 izletov iz drugih področij Slovenije. Miro Črnivec je tudi pri novih opisih obdržal Pračkov sistem: pred orientacijskim opisom vzpona in spusta so navedene markantne točke, ocena smučarskih težav, morebitne nevarnosti ter ovire in čas. Opisi so jedrnati, a informativni in pisani v lepem jeziku. Med tekstom nas avtorja opozarjata na zanimivosti, ki jih srečamo med potjo, na okoliške vrhove in na razne variante vzpona oziroma spusta. Večkrat je mimogrede dodano tudi kratko estetsko vrednotenje, nikjer pa ni vsiljivega dolgovezenja in ga mirno lahko postavimo ob bok Miheličevemu Julijske Alpe, ki je brez dvoma naš najboljši planinski vodnik. Miro Črnivec je imel (skupaj z 10 sodelavci) očitno dovolj dela z drugimi območji in je - razen najnujnejših popravkov - Julijske Alpe pustil 'na miru'. Večina mojih pripomb se nanaša prav na nanje, saj so Julijci naš največji rezervat turnih smukov. Od časov, ko je izšla prva izdaja, se je tudi v Julijcih marsikaj spremenilo. Resda so v novi izdaji omenjene kaninske žičnice (tam so tudi ture predelane), tri nove koče ter dve gozdni cesti, toda to je vse. A po drugi strani danes izven sezone nikoli ne odprejo visokogorskih postojank (razen Komne), Pračkov vodnik pa je zasnovan ravno na tem dejstvu: da sta bila spomladi odprta Koča pri Triglavskih jezerih in Vodnikov dom in tako sta v vodniku Sedmera jezera in Velo polje samostojni smučarski področji. Seveda to še vedno velja, toda osnovni izhodišči nista več ti dve koči; vsako turo je treba pričeti v dolini, prej enodnevni izleti se spremenijo v dnodnevne in smučar si povsem drugače razdeli dnevne odseke. Ker je spanje v zimski sobi pač spanje v zimski sobi, bo marsikdaj raje prespal na Doliču kot na Velem polju oziroma na Prehodavcih namesto pri Sedmerih jezerih. Pri tem koča na Prehodavcih tudi v drugi izdaji sploh ni omenjena! Ker so bile visokogorske koče nekdaj oskrbovane, je bila pot do njih očitno skoraj vedno zgažena. Le tako si lahko razlagam Pračkov skoraj omalovaževalni odnos do opisov dostopov do teh postojank - jih sploh ni (le kadar gre po isti smeri tudi kak smuk, si lahko pomagamo z branjem 'vzvratno'). @e pri Komni Praček pravi, da kadar ni gazi, zna biti orientacija 'nekoliko zapletena'. Opisa dostopa seveda ni. Veliko hujši je položaj pri Velem polju. Praček kot najkrajši in najlažji dostop priporoča pot iz Voj. Kdorkoli je pozimi tam že hodil, mi bo pritrdil, da je večina opisanih tur iz Velega polja orientacijsko bistveno lažja kot ta (neopisani) dostop. Podobno je pri Kredarici - opisa dostopa enostavno ni. Avtor nam le pove, da 'bo izkušen vodnik dobrodošel' in da bomo za vzpon potrebovali 'najmanj 6 ur, lahko pa tudi dva dni!'. Ti dve informaciji sta - glede na to, da sicer ni niti besedice o poti - povsem odveč. Toda, saj Kredarica le ni tak bav-bav, seveda pa jo lahko 'osvojimo' le, če bomo imeli dovolj dober opis vzpona in če se bomo zavedali nevarnosti, ki nam groze. Kredarica prav tako sodi med tiste koče, kjer so se možnosti bivanja od časa prve izdaje spremenile (to pot hvalabogu na bolje): sedaj so odprte vse sobe, tako da je spanje na Kredarici tudi pozimi veliko bolj kulturno kot nekoč (toda ne več tako romantično...). - V novem vodniku o vsem tem niti besede. Tudi novozgrajeni koči (Krnska jezera, Koča na Planini pri jezeru) bi zaslužili lastne opise dostopov. Poleg teh konceptualnih pripomb (ki so v veliki meri posledica novonastalih razmer) bi lahko Pračku očital še nekaj nedorečenosti (ki pa jih je Črnivec prepisal). Povsem razumljivo je, da so nekatere ture opisane bolj podrobno, druge manj. Toda kaj nam npr. pomaga stavek (tura 45, Mojstrana - Sleme): 'Z Njivic ... se lahko tudi spustimo po orientacijsko zelo zamotani varianti v Belco'? Tisti, ki se bodo spustili po tej 'zamotani varianti', najbrž ne potrebujejo tega vodnika in tudi če ga uporabljajo, jim ta stavek ne bo koristil. Da tudi novi avtorji niso imeli pojma, kje naj bi potekala ta varianta, se izkaže na zemljevidu, kjer le kratka črtana črta kaže v smeri proti Belci. Podobno piše, da je najlepša tura na Kriških podih smuk s Stenarja; opisa pa ni. Ali: pri odstavku o novi koči pri Krnskih jezerih so naštete možne ture v okolici, opisana pa ni nobena od njih. Še nekaj o novem delu vodnika: oblikovno se ne razlikuje od starega, razlikuje pa se v konceptu opisov: ponavadi sta opisana tako vzpon kot spust in tudi časi so (na žalost ne dosledno) podani ločeno - v Julijcih so časi za ture večkrat zelo dvoumni. Edina večja napaka, ki sem jo opazil v novem delu, je, da ni nikjer omenjeno gibanje v obmejnem pasu: kar nekaj tur je, kamor se sploh ne smemo podati brez dovolilnice za gibanje v obmejnem pasu, veliko pa je takih, kamor smemo brez posebnih dokumentov le določeni del leta. Pri turah v Karavanke torej pazite, da po nepotrebnem ne zaidete v težave (predpisi o gibanju v obmejnem pasu so npr. v planinski izkaznici).
|
***pico
3.94.150.98(0)
1000011 (560521,190,439300)
969465 (543633,66,425766)
razmere.e-gora.si