Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Note 51.5 Naravne znamenitosti 5 of 7 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj, IC, (061)112-122 int.10-21" 36 lines 22-FEB-1993 14:49
SPARK::SNOJ "Iztok Snoj, IC, (061)112-122 int.10-21" 36 lines 22-FEB-1993 14:49
-< Gradišnica >-
--------------------------------------------------------------------------------
Gradišnica je jama z vhodnim breznom izjemnih dimenzij. Je del
sistema kraške Ljubljanice. V jamo se lahko spustimo le s posebno
jamarsko opremo.

Dostop
------
S ceste Logatec - AC pri tabli Rakek zavijemo levo (iz smeri AC).
Ko pridemo iz Logatca, je v blagem levem ovinku odcep gozdne ceste
desno v gozd. Tu naletimo na markirano pot na (mislim da) Kališe in k
Gradišnici. Bolj udobno se je peljati naprej po gozdni cesti.
Na prvem razcepu po slabem kilometru zavijemo levo. Po slabem drugem
kilometru prečka cesto prej opisana markirana pot (z rdečimi trikotniki).
Po cesti se peljemo (ali gremo) še malo naprej, ko na sredi malo
strmejšega klanca zavijemo s ceste na pot na desni. Na skali je modra
puščica. Po nekaj deset metrih zavijemo pravokotno na levo. Stena nad
udornico se že vidi. Zopet nekaj deset metrov in smo na robu.

Opis
----
Na SV pobočju Gradišča, južno od Logatca, je mogočno (40x20m), 65 m
globoko vhodno brezno v jamo Gradišnico. Brezno prereže proti JZ
nagnjene sklade apnenca in ima v spodnji tretjini ohranjen del vmesne
stene, ki tvori slikovit naravni most. Dno brezna se strmo spušča proti
SV v Hauerjevo dvorano (40x50m,v=36m). Od tod pridemo preko 30m visoke
stopnje v ogromno Spodnjo dvorano (150x90m,v=50m). Ob robu dvorane sta
dva sifona: občasni izvirni in stalni. Iz dvorane pridemo nižje v
Šerkov rov, ki se tudi konča s sifonom, kjer so občasno proteusi.
V jami se pojavljajo vode podzemeljske Ljubljanice, ki ponikuje na robu
Planinskega polja in tečejo proti izvirom Ljubljanice. Pri višji vodi
se dvigne voda v sifonih in zalije celo Spodnjo dvorano. Izjemoma sega
voda do vrha stopnje pod Hauerjevo dvorano. Največje dokazano nihanje
vode je 53m, verjetno je pa še večje. 194m globoko in 350m dolgo
Gradišnico je že leta 1886 raziskoval Putick.

Vir : INVENTAR najpomembnejše naravne dediščine Slovenije
Zemljevid : Izletniška karta občin Logatec in Vrhnika; 1:50.000

***pico
18.116.90.141(0)
1174192 (658269,196,515727)
1135355 (636974,66,498315)
razmere.e-gora.si