petek 19.april 2024 - 23:58 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 55.12 Kocna? 12 of 55 ANIMUS::SEVSEK "France Sevsek, MF-Biofizika" 56 lines 6-JUL-1993 15:44 ANIMUS::SEVSEK "France Sevsek, MF-Biofizika" 56 lines 6-JUL-1993 15:44 -< Obljudenost gora >- -------------------------------------------------------------------------------- Strinjam se, da je zaradi dvodimenzionalnosti prostora na srečo še vedno mogoče hoditi več dni po naših gorah ne da bi srečali človeka, posebno še če izberemo primeren čas. Pozimi je večina gora praznih, pa tudi v sezoni od zgodnjega večera do poznega jutra planinci ostajajo v kočah. Mislim pa, da moramo pri diskusiji o (pre)obljudenosti naših gora ločevati dva problema: 1. Dvig kvalitete gorništva in 2. povečanje števila obiskovalcev gorskega sveta. 1. Zaradi vse višjega življenjskega standarda ljudje vse več časa in denarja posvečajo svojim konjičkom. Povsod po razvitem svetu lahko opazimo, da je vse več navdušenih gornikov, ki so vse bolj sposobni in imajo vse boljšo opremo. Zanimivo je, da so planinska društva in različne popotniške agencije to spremembo zaznali in nam tako že nekaj časa v svojih prospektih ponujajo ne samo klasične trekkinge ampak tudi vzpone na vrhove, ki so bili še do nedavnega le domena velikih odprav (npr. K2, Cho Oyu itd.). Opaža pa se ta sprememba tudi v Alpah. Gorniki zahajajo v vse bolj odmaknjene kotičke in se lotevajo vse bolj zahtevnih tur. Seveda pa je vseeno take vrste ljubiteljev gora malo. Navadno imajo tudi primeren odnos do gora in narave, ne hodijo v velikih skupinah in jih zato niti ni neprijetno srečevati na samotnih poteh. Zdi se mi, da pri nas število tovrstnih gornikov v zadnjem času hkrati z življenjskim standardom še močno narašča. Škrnatarica, Oltar, pa Debeli vrh in Zeleniške špice tako postajajo bolj pogosto obiskovani. 2. V šestdesetih letih je bilo povsod v Evropi v modi dopustovanje. Oddih je moral biti ob vodi in je bil sestavljen iz ležanja na soncu, namakanja v vodi, lizanja sladoleda in pitja vina. To obliko počitnic je že povsod (razen pri najnižjih družbenih slojih, ki si jo lahko šele sedaj privoščijo) zamenjal aktiven dopust. V komunističnih deželah se je tako dopustovanje razvilo do vrhunca v obliki sindikalnega turizma. Pri nas sta se naenkrat zgodili dve stvari:propadla je Jugoslavija in dvignil se je standard. Dopustovanje ob morju je postalo za večino neizvedljivo. Del te množice dopustovalcev je vdrl v gorski svet z vsemi svojimi pogledi na dopust. Bohinjsko in Krnsko jezero sta se tako spremenila imitacijo morja, na Menini pa avtomobilski izletniki na žaru pečejo mesne izdelke. Dvig standarda pa je povzročil, da je del Slovencev začutil potrebo po aktivnem dopustu. Zaradi naše izoliranosti pa ti ljudje sami poskušajo odkriti aktiven dopust. Iz turističnih centrov so se razširili po okolici, kjer hodijo tudi po neoznačenih stezicah, trgajo rože in občudujejo naravo. Zato se je napolnil Repov kot, pa Bohinjske planine in Pokljuka. Sprašujem se kaj je sploh še mogoče narediti. Vsaj gozdne ceste bi bilo treba zapreti z zapornicami in strogo nadzorovati vožnjo. Tako bi en del turistov v njihovo zadovoljstvo zadržali v dolinah, saj bi jim sprehod po zaprti cesti že zadostoval (npr. Vrata, Krma, Suha). Postaviti bi bilo treba zastraševalne table na začetke poti ('zelo zahtevna pot', 'uporaba čelade obvezna', 'prehod mogoč samo s plezalnim pasom in samovarovanjem', 'obvezna uporaba vrvi' ipd.) in poskrbeti, da je prvih nekaj metrov poti res najtežjih. Predvsem pa bi bilo treba ljudem čimprej omogočiti, da spoznajo, da je ta svet velik. Da z Jugoslavijo nismo izgubili Jadranskega morja ampak pridobili celo Sredozemlje, pa še vsa ostala morja. Kdor želi dopustovati v gneči naj si na tem svetu najde ustrezen kotiček in ta naj po možnosti ne bo v Sloveniji.
|
***pico
18.191.5.239(0)
1140720 (638476,195,502049)
1102989 (617895,66,485028)
razmere.e-gora.si