Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Note 55.53 Kocna? 53 of 55 ANIMUS::MODIC 108 lines 21-DEC-1993 20:38
ANIMUS::MODIC 108 lines 21-DEC-1993 20:38
-< PRIZNAM! in še nekaj splošnih >-
--------------------------------------------------------------------------------
> S tistim
> rekorderstvom sem pa mislil take, ki petmesečnega otroka nosijo
> sredi zime na Sedmera, pa osemmesečnega sredi hude poletne vročine
> na Veliki vrh v Košuti ipd. To ni pametno in razumem le kot
> neke vrste rekorderstvo. Če pa si že sam tako želiš, ne bi smel
> spravljati s takimi dejanji v nevarnost še otrok, kar nekateri
> seveda delajo.

Priznam. Ta nesrečni rekorder s Košute sem jaz :-( .Priznam zato,
da boste v bodoče vedeli s kakšnim tipom imate opraviti, saj se v tej
konferenci nameravam še oglašati. Mimogrede, tole je moj prvenec v
NOTES sploh, saj sem šele pred nekaj dnevi dobil dostop do tega sistema.
Zato pa sem nekaj zadnjih noči %-), ko ugasnem računalnik, saj je stvar
res nad vse zanimiva. Zdaj pa k opravičevanju, posipanju s pepelom in
kritiziranju.
Ko sem bral temo KOČNA? sem vedno bolj ugotavljal, da nas je velika
večina ljudi pri nastopih pred javnostjo precej svetohlinskih. A o tem
malo kasneje, saj moram najprej sam poskusiti oprati svoj obraz, ko mi
je že moj 10-letni planinski sodrug le preveč stopil na kurji uč.
Praviš,Marjan, da sem zagrešil rekorderstvo in tvegal svoje in sinovo
življenje, ko sem ga trogal v tiste višave in si pred tem, grešnik,
celo pomagal z
avtom, ki je uničeval gozdno cesto do pod planine Dovžanke. Vidiš, jaz pa
pri vsem tem ne vidim prav nič slabega. Najprej starost: Blaž je takrat
imel 10 in ne 8 mesecev (no, to res ni bistveno). Nato neznosna poletna
vročina: lanskega julija je bilo res silno vroče in eden od razlogov, da
sem rinil tja gor je bila ravno vročina V DOLINI. Običajno v tem letnem
času vročina z višino pada, mar ne? (Pošteno: glavni razlog za to in
ostala moja podobna rekorderstva je kljub vsemu predvsem MOJA želja po
hribih).Na Kofcah je bilo v resnici čudovito prijetno, medtem ko je bilo
na Velikem vrhu že za odtenek prhladno! In nazadnje rekorderstvo samo:
nisem toliko vase zaverovan, da bi mislil, da sem bil s sinom
v kakršnikoli kategoriji prvi tam gor in da sem postavil kakršen koli
rekord. Enostavno sem šel v konec, ki mi je v Karavankah daleč najljubši
in pri tem nesel še sina s seboj. In naj pri tem povem, da je nošnja v
nahrbtniku vedno bilo eno od sinovih najljubših 'opravil' in da na nobeni
od tur ni pokazal niti najmanjšega znaka protesta do takšnega transporta.
Pa še o nevarnostih: ne vidim, da bi bila ta tura objektivno kaj
bistveno bolj nevarna od najine skoraj vsakodnevne nošnje na Šmarno goro!
Višina 2000 pa tudi še ni taka, da bi kdo zaradi nje moral ravno hlastati
za zrakom, tudi 10-mesečni otrok ne. Nahrbtnik pa tudi ni bil preperel ali
kaj podobnega, da bi mi mali lahko iz njega padel (čeprav je ta isti
nahrbtnik jahala že tvoja Urška). Razloži mi torej, š čim sem torej
tako izpostavljal nevarnosti nedolžno življenje. Celo nasprotno, ko sem
zdajle brskal po spominu, kam vse sem ga nosil usodi v naročje, sem
zadovoljen ugotovil, da sem najbrž kljub vemu le uspel obdržati na štriku
vraga v sebi, ki se mu reče REKORDER. Presodite: greh, o katerem gre
beseda tu, potem Begunjščica z juga,Ratitovec,Dobrča,Debela peč z juga,
Rašica,Polhograjska Grmada, pa seveda Šmarna gora nekaj desetkrat. Rekel
bi, šolske ture za tako vrsto početja.
Bral sem tudi o ljudeh, ki so z majhnimi otroki vandrali po Himalaji,
prečili Alpe, Afriko itd, pa še nikoli nisem bral, da bi se kdo od teh
otrok na teh potovanjih ne imel super. Najbrž bolje od vsakega vrstnika,
ki se uči prvih korakov med betonom in pločevino. In moj in Marjanov
skupni kamerad redno hodi z malčkom na nekajdnevna šotorska taborenja
po naši deželici, pa najbrž zaradi tega ni zakašljal niti enkrat več,
kot bi sicer. Jaz sam si recimo takih zadev enostavno ne upam, pa zato
o teh ljudeh ne mislim, da se gredo rekorderstvo. Sicer pa, Marjan, ali
se nismo za letošnjo jesen menili za planinski tabor malčkov nekje v
divjini, pa takrat nisi niti namignil, da bo to mogoče dišalo po
rekorderstvu (sicer pa iz vsega itak ni bilo nič) ?
Pa še eno je po mojem značilno za rekorderstvo: o podvigu mora biti
seveda čim bolje in v čim obširneje seznanjena javnost! Jaz sem bil
o svojih podvigih previdno tiho, nobene redakcije nisem obveščal o
nameravanih ekspedicijah, nobenih reportaž nisem pošiljal v objavo.

Zdaj pa nekaj bolj splošnih opažanj o temah v KOČNI?.
1. MNO@ICE V SKRITIH KOTIČKIH: na žalost smo tudi sami vedno element
v množici, ki se v nekem trenutku nahaja v enem od skritih kotičkov.
Enako, kot si mi mislimo o ostalih v tej množici, si enako
upravičeno lahko o nas misli kdorkoli drug v tej množici. Če ljudje
odkrivajo kotičke, za katere smo mislili, da so bili od boga dani
samo nam, je to problem v nas samih in ne v ljudeh. In je neumnost
razmišljati o prepovedih tiskanja vodniških opisov v take konce ipd.
Še najbolj bosa je pa tista v smislu: 'tudi sam sem bil nekoč zelenec,
a sem v te božje hrame vstopal po prstih in spoštljivo, ne pa tako kot
ta sodrga zdaj ....'. Z golimi nogami prečil Triglav, da ne bi z vibrami
preveč poškodoval te svete zemlje, kaj ? ;-)
2. GORSKE,GOZDNE,... CESTE: ljudje smo pač taki, Slovenci pa še posebej,
da najprej gledamo na svojo rit. Kdor je hotel na to temo izpasti
razumen je zaključil v tem smislu: rampe in cestnine da, vendar naj se
potem ta denar namensko uporabi, se bomo potem vsaj vozili po dobrih
cestah pod vršace. Jaz pa grem staviti karkoli,da bi vsak od teh in tudi
vsi ostali zavili 500m pred mitnico na skrito obvoznico, če bi le
obstajala.Za vzdrževanje ceste naj plačuje kak drug cepec,jaz jih bom
tukajle peljal scat, bi si pri tem mislil. (se še spomniš, Marjan, kako
sva pod Glocknerjem spala v Yugotu 300 m pred mitnico in ponoči enkrat
ali dvakrat šla kukat, če je mitničar že šel spat, ker sva v PV prebrala
,da se ponoči da mimo rampe?)
Kdo od nas pa še ni mirno peljal mimo znaka za prepoved prometa in nato
parkiral kje v Koncu, na Blatu, v Zapodnu,... ? In če že, tega ni storil
ker bi se mu smilila gorska narava ali celo cesta, ampak zgolj in smo
AVTO !!!
3. O MAZAČIH RDEČE-BELIH GRAFITOV, ZABIJALCIH KLINOV ipd: o prepovedi
za nove poti soglašam z večino, ne delim pa mnenja z nekaterimi, ki v
teh ljudeh vidijo vandale in uničevalce. Meni recimo se ni še nikoli
zmeglilo v navalu besa, ko sem po kakšni brezpotni pustolovščini na
koncu spet prišel na markirano pot. Nasprotno, v takih primerih sem se
največkrat počutil nekako psihično razbremenjenega in olajšanega.
Razen tega pa najbrž brez markacij, klinov in zajl ne bi nikoli zašel
v gore. Pa velika večina drugih tudi ne.

Preveč na dolgo sem napisal tole vse skupaj, vem. Pa še to me skrbi,
kako bom zdaj tole spravil v NOTES.

Jure Modic, Tacen

P.S. Marjan, kdaj gremo spet kaj v hribe ?

***pico
3.14.132.214(0)
1184922 (664739,196,519987)
1145759 (643280,66,502413)
razmere.e-gora.si