Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Note 6.72 Paberki 72 of 172 UEK::CEK_JOZE "Joze Dolenc" 474 lines 13-SEP-1991 14:22
UEK::CEK_JOZE "Joze Dolenc" 474 lines 13-SEP-1991 14:22
-< Č@Š >-
--------------------------------------------------------------------------------
Božo Jordan, Bojan Pollak, Tomaž Vrhovec

DEFINICIJE IN PRIMERI ZA POSAMEZNE ZAHTEVNOSTI VODNIŠKIH TUR

V okviru projekta "Enotna kategorizacija vodnikov PZS" je bila
napisana naslednja preglednica vseh vrst planinskih poti,
brezpotij in plezalnih smeri. Avtorji jo dajemo v javno razpravo,
tako da bi širša planinsko-gorniško-alpinistična srenja lahko
ocenila naše delo in dopisala svoje pripombe.

A: V POLETNIH RAZMERAH
=======================

A.1: NADELANE, OZNAČENE IN ZAVAROVANE POTI
-------------------------------------------

A.1.1. Lahke označene poti (povzeto po markacistih): Pot
pri kateri si pri hoji ni treba pomagati z rokami, kadar preči
strmo pobočje je dovolj široka, da omogoča varno hojo tudi manj
izurjenim. Od njih zahteva le pazljivost in kondicijo.

Primeri: v gričevju: npr. Haloška pot, Kamnik - Stari grad, Tacen
- Šmarna gora, v sredogorju: Hrastnik - Gore nad Hrastnikom, v
visokogorju: Kamniška Bistrica - Jermanova Vrata (Kam. sedlo),
Kokrsko sedlo - Grintavec.

A.1.2. Zahtevne označene poti (isti vir): Pot vodi prek težjih mest,
pri katerih si zaradi varnosti pomagamo z rokami. Morebitne
varovalne naprave so namenjene planinčevi varnosti in niso nujne
za premagovanje težjih mest.

Primeri: Pot čez Komarčo, Dom na Kališču-Storžič

A.1.3. Zelo zahtevne označene poti (isti vir): Raba rok pri hoji
po taki poti je nujna. Varovalne naprave omogočajo napredovanje
prek težjih mest, sicer bi bilo potrebno varovanje z vrvjo.
Pogosto je potrebna uporaba cepina ali čelade. Primerna le za
izurjene in dobro pripravljene, ni za vrtoglave.

Primeri: Pot skozi okno na Prisank, Tominškova iz Vrat na
Triglav.

A.2.: NEOZNAČENE POTI IN STEZE
------------------------------

A.2.1. Lahke neoznačene poti (kolovozi, gozdarske vlake,
lovske poti, steze in poti med gorskimi domačijami ipd.) Smer poti
dobro razvidna, pot je dobro nadelana, vožena, uhojena. Pri hoji
uporaba rok ni potrebna.

Primeri: Rudno polje-Viševnik, kolovozne povezave med Fužinskimi
planinami, Lovska koča-Deska-Vodotočnik, Ambož pod Krvavcem-Pl.
Jezerca, Konjska - Kisovec, pl. Rzenik - Rzenik.

A.2.2. Zahtevne neoznačene poti (uhojeno, pastirske poti, kravje
stečine, drče, obmejne steze, zahtevnejše lovske poti). Po
takšnikh poteh se večinoma hodi, včasih je treba uporabiti roke
zaradi varnosti ali zaradi umika oviram (grmovju, skalam), steza je
le shojena in ni nadelana.

Primeri: Prevala - Pršivec, Pl. Koren - Pl. Košutna, Zeleniški
Palec, stara pot od Vratc v Mojstrovki čez Dnine do Travnika.
bohinjski greben od prevala Globoko do vrha nad Škrbino, Lovska
koča - Na stalah.

A.2.3. Zelo zahtevne neoznačene poti (le delno uhojeno, znani
prehodi, opuščene nekdaj zahtevne zaznamovane ali zelo zahtevne
zaznamovane poti, opuščene obmejne steze) na katerih moramo
občasno nujno uporabiti roke tudi za napredovanje, prek
zahtevnejših mest je potrebno varovanje z vrvjo.

Primeri: Čez Šraj peske, Čez Gamsov Skret, Za Cmirom poleti,
Koritnica-Kotovo sedlo, JV greben Vrtače, Veliki Draški vrh po J
grebenu, greben Mala Mojstrovka-Travnik.

A.3: BREZPOTJE
---------------

Brezpotje je planinsko zanimiv teren na katerem ni steza in poti.
Na terenu so sicer lahko stečine ali ostanki steza, večinoma pa
je nehojeno. Brezpotje je kot pojem vezano le na neobdelan svet:
pašnik, gozdovi, skalovje, zelenice, ruševje ipd.

A.3.1. Lahko brezpotje je bolj ali manj prehoden neobdelan
svet (gozd, pašniki, grmičevje, skalovje). Po lahkem brezpotju
lahko hodimo praktično v vsaki smeri, pri hoji ni potrebna
uporaba rok, hoja čez drn in strn, morda so kod stečine ali
ostanki poti. Potrebna so posebna orientacijska znanja.

Primeri: planote Pokljuke, Jelovice, Mežaklje, Snežnika,
Javornika; pašne planine, kraške goličave itd.

A.3.2. Zahtevno brezpotje je težje prehoden neobdelan svet, ki
omejuje smer gibanja. Gibanje otežuje strmina, reliefne oblike in
poraščenost. Občasno je za varnost pri hoji treba uporabiti roke.
(melišča, nizko in omejeno ruševje, gostejši gozd, nižji skoki)

Primeri: s Korošice na Lučki dedec po S pristopu. Korošica Vel.
Vrh, pl. Dolga njiva - Kalški greben, Prevalski Stog, Jezerski
Stog, Plazjanske Lope-Trentarska Tičarica.

A.3.3. Zelo zahtevno brezpotje je težko prehoden gorski svet, ki
močno omejuje smeri gibanja, skortje, ruševje. Smer napredovanja
je potrebno dobro izbirati, večinoma se po njem hodi, ponekod je
treba kak skop preplezati, občasno potrebno varovanje z vrvjo.

Primeri: Mišeljski greben, prečenje Voglov nad pl. v Lazu, dolina
za Debelim vrhom, iz Repovega kota v Uženjake, Iz pl. Dolga njiva
na Vel. Zvoh, z Velikih vrat nad Lopučnico na Čelo ali Plaski
Vogel.

A.4: PLEZALNE SMERI
-------------------

A.4.1. I. stopnja, lahko (F): Stena je dokaj položna in močno
razčlenjena (npr. grebeni in vesine izven nadelanih poti, za
napredovanje uporabimo tudi roke) Oprimkov in stopov je veliko,
so dobro opazni in sorazmerno veliki. Varovanje ni nujno
protrebno.

Primeri: normalni pristop na Kotovo špico, Šija Brane, Mali
Draški vrh s Srenjskega prelaza, normalni pristop na Karlspitze,
na Aig. de Tour.

A.4.2. II. stopnja, srednje težko (PD): Podobno I. stopnji, le da
je strmina večja, izpostavljenost sili k pazljivejšemu
napredovanju. Priporočljivo je uporabljati vrv za varovanje, na
stojiščih tudi kline.

Primeri: Razor: Kugyjeva smer, Planjava SZ greben, normalni
pristopi na Totenkirchel,Cima Taso.

A.4.3. III. stopnja, težko (AD). Ta stopnja zaključuje spodnjo
težavnostno skupino, Lahko jo opredelimo z zgornjo in spodnjo
težavnostno mejo. Smeri ocenjene s to stopnjo mestoma (npr. v
kaminih) že zahtevajo znanje plazanja, predvsem pa je zanje
značilna večja izpostavljenost in krušljivost. Kline na stojiščih
izpuščamo le tedaj, če so na voljo duge možnosti (skalni roglji)

Primeri: III-: Frdamane police, smer Jesih-Potočnik, Ojstrica,
smer Debelakove; III: Triglav spodnji del Nemške smeri, Turska
gora, Szalay-Gerinov greben; IIIž Veliki Draški vrh, Poševna
zajeda, Mala Rinka, Vzhodna smer, Mala Cina normalni pristop, Aig
du Geant, normalni pristop.

A.4.4. IV stopnja: zelo težko (D). Smer večinoma poteka po
odprti steni, izpostavljenost je izrazita in potrebno je
uporabljati vmesne varovalne kline.

Primeri: IV-: Široka peč, smer Ogrin-@upančič, Planjava,
Gradišnikova smer, Velika Cina, Dibonov Raz, Predigtstuhl,
Ostlerjeva smer; IV: Triglav, spodnji del Bavarske smeri, Mala
Rinka, Igličeva smer, Petit Capucin, Gervasuttijeva smer,
Campanille Basso, Ferhmanova zajeda; IV+: Rogljica: Osrednji
steber, Ojstrica, Ogrinova smer,Cima della Madona, Raz tančic,
Predigtstuhl, severni raz, Aigs. du Diable, celotno prečenje.

B. V ZIMSKIH RAZMERAH
========================

B.1. OZNAČENE, NADELANE IN ZAVAROVANE POTI
-------------------------------------------

To so poti, kjer je pri normalni količini snega vidna večina
markacij. To so večinoma poti do gozdne meje in tiste nad njo, ki
imajo zimske markacije.
Zahtevnost poti se bistveno spreminja s spreminjanjem razmer.

B.1.1. Lahke označene poti. Velja vse od A.1.1. Kljub
snegu so markacije vidne. Pot je lahka, dokler ni predebelo
zasnežena in so markacije še vidne. Pot vodi po s plazovi
neogroženih pobočjih. Po takšnih poteh se hodi, uporaba tehničnih
pripomočkov ni potrebna.

Primeri: poti po neprestrmem sredogorju in gričevju, npr. na
Blegoš, Porezen, Tuhij-Menina, Menina iz Gornjega grada mimo
Šemprimožnika, Savica-Komna, Komna - 7. jezer, Stara Fužina -
bohinjske planine do Ovčarije, Viševnika.

B.1.2. Zahtevne označene poti. Velja vse od A.1.2. Kljub snegu
so markacije vidne oziroma je pot takšna, da se ji brez težav
sledi, varovala na zahtevnih mestih so nad snegom. Včasih je pri
hoji treba uporabljati tudi roke. Pot včasih vodi prek s plazovi
ogroženih pobočij. Priporočljiva je uporaba cepina in derez. Ob
obilici snega postanejo mnoge lahke poti zahtevne.

Primeri: pot s planine Ovčarije prek Štapc do Trig.
Jezer, zg. del Prtovč - Ratitovec, Črna prst, Mojstrovka skozi
Vratca z Vršiča, Komarča, Valvazorjev dom, direktno na Stol.
Jezersko-Češka koča, Rinka - Okrešelj.

B.1.3. Zelo zahtevne označene poti. Velja vse od A.1.3. Kljub
snegu so markacije vidne in so varovala in napredovala še
uporabna. Če je snega toliko, da so varovala in napredovala
zasnežena, prekrita, potem take poti postajejo zelo zahtevne
neoznačene poti ali še kaj težjega. Obvezna uporaba cepina in
derez. Nekatere zahtevne poti postanejo ob obilici snega zelo
zahtevne. Možnost plazov.

Primeri: Komarča ob obilici snega, Triglav s Kredarice, Greben
Rjavine, Rogatec s Kala.

B.2. NEOZNAČENE POTI
---------------------

Tudi označene poti postanejo neoznačene, ko sneg pokrije
markacije. Kadar je snega manj, je takšni poti mogoče slediti
zaradi oblike terena. Če je snega več, to ne gre več in postane
vse brezpotje, za katerega pa vemo, da je tam pot in je prehod
možen.

B.2.1. Lahke neoznačene poti. Zasneženi kolovozi in gozdne
ceste, vlake, zasnežene lovske poti. Pot je jasno razvidna, ni
pretirano zametena s snegom, ne vodi prek s plazovi ogroženih
pobočij, ni treba derez in cepina. V to kategorijo preidejo lahke
markirane poti, kjer so markacije le po tleh.

Primeri: Kolovozi med Bohinjskimi, Fužinskimi planinami, ceste po
Jelovici in Pokljuki, pl. Lipanca - Debela Peč, pl.Dolga njiva-Kalški
greben.

B.2.2. Zahtevne neoznačene poti. Zasnežene steze, smer steze je še
vidna, občasno strmeje, potrebna občasna uporaba derez in cepina,
občasna nevarnost plazov, občasno potrebna uporaba vrvi za
zavarovanje kakšnega prehoda, v to kategorijo se prekvalificirajo
mnoge lahke in zahtevne označene poti, če je snega veliko.

Primeri: Bogatin z Vratc, Prečenje Viševnika, Veliki vrh v
Košuti-Kladvo, prečenje V. Zvoh - vrh Korena (Je+)

B.2.3. Zelo zahtevne neoznačene poti: tam, kjer je poleti le delno
shojeno je pozimi seveda brezpotje, poznani so prehodi, opuščene
ali povsem zametene zahtevne ali zelo zahtevne poti. Nekatere
zelo zahtevne poti postanejo ob popolni zasneženosti varoval in
napredoval plezalne smeri oz brezpotja. Obezna uporaba derez in
cepina, varovanje, možnost plazov.

Primer: Čez Šraj peske, greben Konja, Vajnež - Stol, Jalovec po
zah. grebenu, Veliko Špičje

B.3. ZIMSKO BREZPOTJE
---------------------

Dokler ni v sneg vgaženih sledi, je vas zimska pokrajina eno samo
brezpotje. Tudi hoja po poteh se pogosto spremeni v hojo po
brezpotju, ker pozimi pogosto uporabljamo druge smeri gibanja kot
poleti.

B.3.1 Lahko zimsko brezpotje. Tehnično ni zahtevno, uporaba cepina
in derez ni potrebna, pri napredovanju ne uporabljamo rok.

Primeri: visokogorske planote, npr. s Korošice na Koroški vrh, s
planine na Kraju na Križ, na Govnjač.

B.3.2 Zahtevno zimsko brezpotje. Potrebna je uporaba derez in
cepina, orientacijsko zahtevneje, občasno tudi varovanje,
strmeje, občasno nevarnost plazov.

Primeri: S Korošice na Veliki vrh, vzpon na Tošc, iz Lopušnice na
Čelo, z Lepe Komne na Kal.

B.3.3. Zelo zahtevno brezpotje. Nujna uporaba cepina, derez in
varovanja na neketerih prehodih, orientacijsko zelo zahtevno,
strmi odstavki, pogosti plazovi.

Primeri: s Korošice na Lučki dedec po SV pobočju, na Podrto goro,
Tolminski Kuk ali Zeleni vrh z Dolnikov nad Komno.
prevala, Lopučnica - Plaski vogel

B.4. ZIMSKE PLEZALNE SMERI
--------------------------

Smeri so zasnežene oziroma zaledenele, primeri so isti kot za
kopne razmere.

B.5. TURNI SMUKI
-----------------
Potovanje po zasneženih zimskih gorah s smučmi, vzpon in spust se
opravi s smučmi na nogah, le izjemoma se smuči nosi in hodi peš.

B.5.1. Lahki turni smuki: Opisani turni smuki, morebiti označeni na
karti, smer vzpona in spusta sta dobro poznani, brez večjih
strmin in brez bistveno nevarnih plazovitih pobočij v normalnih
razmerah. Tudi zimsko markirani turni smuki. Ves čas možna hoja
na smučeh navzgor le s psi, Po gozdu se smuča po kolovozih ali
gozdnih cestah, vlakah.

Primeri: Lepa Komna - Kal, Lanževica, Komna - Krnska jezera,
Dolina 7. jezer, Voje - Suha - pl. Jezero - Ovčarija.

B.5.2. Zahtevni turni smuki. Opisani turni smuki, morebiti tudi
označeni na karti, vendar vodijo prek strmejših pobočij, vzpon je
ponavadi možen le z uporabo srenačev, včasih je pri vzponu treba
sneti smuči, večinoma se smuča po brezpotju, zahtevnejša
orientacija, ponekod nevarnost plazov, izpostavljeni odseki pri
smučanju.

Primeri: Veliki Draški vrh, Mahavček, pl. Polje - vrh Krna,
Čez Peske, Pred in za Debelim vrhom, Kotovo sedlo, Mojstrovka
čez Vratca z Vršiča,

B.5.3. Zelo zahtevni turni smuki. Opisani in neopisani turni smuki
z zahtevnimi prehodi, velikimi in izpostavljenimi strminami,
včasih po ozebnikih ali drugih plazovitih pobočjih, pri vzponu je
potreba uporaba cepinov in derez. Zelo zahtevna orientacija, malo
smučano. Prehod k ekstremni smuki.

Primeri: Jalovčev ozebnik, Podrta Gora sev. pobočje, Mišelj vrh,
Vrtača v Suho ruševje.

C. LEDENIŠKE GORE
==================

C.1. OBIČAJNE POTI IN DOSTOPI
-----------------------------

C.1.1. Lahke poti. Ravni nerazpokani ledeniki, položna snežna
pobočja. Dereze in cepin so priporočljivi, a ne nujni, varovanje
ni nujno.

Primeri: prehod prek Pasterze (Hoffmansweg), Mer de Glace v
spodnjem delu, Gr. Venediger, dostop do Oberwalderhutte.

C.1.2. Zahtevne poti. (po UIAA oceni I) Zmerno razpokani ledeniki,
strmejša snežna pobočja. Potrebna je vrvi za varovanje, derez in
cepina, shojeno, pot je speljana večinoma okoli razpok, včasih je
potrebno čez kako razpoko skočiti.

Primeri: Gr. Wiesbachhorn, Kaindelgrat, Ledenik Bossons zg. del,
Hoffmansweg na Adlersruhe, Prečenje ledenika Argentiere.

C.1.3. Zelo zahtevne poti. (po UIAA oceni II) Razpokani in strmi
ledeniki, ozebniki. Uporaba vrvi je nujna, včasih nujno
uporabiti cepin tudi za napredovanje, krajne poči.

Primeri: Mont Maudit, Mont Blanc du Tacul, Mont Blanc normalni
pristop prek ledenika Dome.

C.2. LEDENIŠKO BREZPOTJE
-------------------------

C.2.1. Lahko brezpotje. Kar počez čez ledenik, kjer se običajno ne
hodi, ledenik je raven, nerazpokan, položna snežišča, varovanje
ni potrebno, dereze in cepin so priporočljivi.

Primeri: Od Oberwalderhutte do vznožja severne stene
Fuscherkarkopfa, od Villacher hutte na Hochalmspitze

C.2.2. Zahtevno brezpotje. Zmerno razpokani ledeniki in strmejša
snežišča, smeri razpok narekujejo smer gibanja, občasno
preskakovanje razpok, potrebna je uporaba derez, cepina in
varovanja.

Primer: po Pasterci do ledenega slapu,

C.2.3. Zelo zahtevno brezpotje. Zelo razpokani ledeniki in strma
snežišča. Popolno obvladanje ledeniške tehnike, včasih je treba
zelo iskati prehode, stalno varovanje z napeto vrvjo, včasih
uporabiti tudi ledne kline. Nujna uporaba cepina in derez.

Primeri: zgornji del Pasterze, Valle Blanche poleti,
Aletchgeltcher spodnji del do Concordie, spodnji del Bossons.

C.3. LEDNE IN KOMBINIRANE PLEZALNE SMERI
----------------------------------------

Ocene težavnosti plezalnih smeri v ledu in snegu so močno odvisne
od razmer. Nagib stene sam ne da težavnosti smeri, saj je isti
nagib pri različnih razmerah bistveno različno zahteven.

(pri nižjih stopnjah se ponavljajo primeri iz poti)

C.3.1. I. stopnja (lahko)

Primeri: Hoffmansweg na Adlersruhe, od Grands Mulets do zavetišča
Vallot.

C.3.2. II. stopnja (srednje težko)

Primeri: Mont planc po ledeniku Dome, normalni pristop na Mt.
Blanc du Tacul, Aig du Plan, Les Courtes, normalni pristop na
Aig. d+Argentiere (II+)

C.3.3. III. stopnja težko:

Primeri:
III-: Aig. Verte, greben Moine, Aig. du Chardonet, zahodni
greben, dostop do bivaka pod Grossglocknerjem, Matterhorn:
Hoernligrat.
III: Mont Blanc, smer Pfann, Aig. Verte Whymperjev ozebnik, Les
Courtes, VSV greben
III+: Mont Blanc, grben Brouillard, Aig. de Bionanassay, SZ stena

C.3.4. IV stopnja (zelo težko)

Primeri:
IV-: Mont Blanc, greben Brenve, Aig. du Chardonnet, severni
greben, Glossglockner, Pallavicinijev ozebnik
IV: Mont Blanc, Sentiele Rouge, smer Major, Smer Hruška. Mont
Blanc du Tacul, Geravasuttijev ozebnik
IV+: Aig. Verte, greben brez imena, stena Nant Blanc

C.4. LEDENIŠKI TURNI SMUKI
---------------------------

C.4.1. Lahki turni smuki v ledeniškem svetu
Večinoma po nerazpokanih ledenikih, vzpon s psi brez srenačev,
brez varovanja, znana smer vzpona in spusta, pri spustu ni
varovanja, ne posebnih strmin.

Primeri: Gr. Venediger, Hochalmsptze proti Villacher hutte, Valle
Blanche - Mer de glace (razen Seracs du Raquin)

C.4.2. Zahtevni turni smuki v ledeniškem svetu
Ledenik je ponekod razpokan in se tam le težko smuča, tudi pri
vzponu taki deli predstavljajo težavo, saj je potrebno stopiti s
smuči, uporaba derez in cepina obvezna, navezava in varovanje pri
vzponu in deloma tudi pri spustu, včasih je treba skočiti prek
kakšne razpoke.

Primer: Adlesruhe-Pasterza, Mt. Blanc du Tacul

C.4.3. Zelo zahtevni turni smuki v ledeniškem svetu
Pri vzponu večinoma ne moremo hoditi s psi in srenači pač pa z
derezami, cepinom in navezani, varovani. Razpokani ledeniki,
ozebniki, skakanje prek razpok v spustu.

Primeri: Spust po Bossons sr. del.

***pico
18.190.152.38(0)
1198259 (671016,197,527046)
1158828 (649359,66,509403)
razmere.e-gora.si