Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
četrtek 28.marec 2024 - 22:02 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (42)



Note 60.3 Potepanja po Krasu 3 of 11 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 67 lines 25-MAR-1994 09:59
SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 67 lines 25-MAR-1994 09:59
-< Splošno o Krasu >-
--------------------------------------------------------------------------------
Beseda "karr" je indoevropskega izvora in pomeni "kamen". Kras je
danes v svetu sinonim za preperena, prevotljena tla z značilnimi
kraškimi pojavi. Kjerkoli se danes po svetu kažejo podobne tvorbe,
označujejo pojav kot "kras" (karst). V tem smislu je več kot tretjina
slovenskega ozemlja kraška. Najbolj izrazita je seveda tu. Kot pojem je
nastal v 19. stoletju, ko je bil precej bolj gol in kamnit kot danes.
Vse to zaradi stoletnih človekovih posegov, kot sta bila krčenje gozda
in predvsem paša, kateri začetki naj bi segli že v predrimsko obdobje.
Tako so izginili mogočni gozdovi sredozemskega hrasta, iz katerih so
delali pilote, na katerih stojijo Benetke. Čez goličave je vlekla
burja. Močno menjavanje toplega morskega zraka z mrzlim gorskim ter
močno izpiranje tanke plasti zemlje sta preoblikovala površje.
Takrat se je na Krasu uveljavil zakon: kakorkoli se je prevažano
blago prevrnilo s ceste, je bilo last vsakogar, samo pobrati ga je bilo
treba. Če burja sama ni zmogla, so ji radi tudi pomagali.
Načrt za pogozdovanje Krasa je v 19. stoletju izdelal Jožef Ressel,
izumitelj ladijskega vijaka, po stroki gozdar. Pravi kraški gozd je bil
iz kostanja, hrasta, gabra in ojstrice - črni bor, danes najbolj
pogost, je prišel s pogozdovanjem. Današnji kras je veliko bolj zelen,
deloma tudi zaradi dolgoletnega opuščanja paše in zaraščanja pašnikov.
Celotno območje je bilo komunikacijsko odprto, ker je stoletja preko
Krasa vodila pot iz Srednje Evrope in Panonske nižine proti
Sredozemlju. @e poldrugo tisočletje na Krasu poteka meja med Slovani,
Romani in Germani.

Na Krasu je polno pokopališč iz I. svetovne vojne. To je bilo
neposredno zaledje fronte, polno bolnišnic in lazaretov. V tistih letih
so v nekatere vasi napeljali vodovod izpod Nanosa. Vendar je večina
krajev dobila vodovod šele po II. svetovni vojni iz Hublja.

Kras je zanimiv predvsem spomladi in jeseni. Spomladi, ko še ni
vroče in vse ozeleni, kmetje odpirajo osmice. Navada je, da kmet pred
vhodom v hišo ali na dvorišče obesi šop ali vejo bršljana in s tem na
zgovoren način pove, da lahko osem dni prodaja vino preteklega leta.
In ko se veje posušijo, je osem dni mimo ... Ob odličnem pršutu lahko
popijemo kozarec terana, oba s Krasom neločljivo povezana.
Teran je zelo intenzivne barve in okusa. Najboljše je mlado vino,
toda največ enoletno. Značilno barvo in okus ji dajeta kraška rdeča
prst, bogata s aluminijevi in železovimi kloridi ter svojevrstna klima.
Področje pravega terana zajema Pliskovico, Krajno vas, Mali in Veliki
Dol, Tublje, Hruševico, Kobjeglavo, Komen, Dol, Vrhovlje, Kazlje, Tomaj
in Dutovlje. Tu je klima najbolj ostra, zahodneje pa se že bolj pozna
mediteranski vpliv, zato pridelujejo tam drugačna vina z več alkohola
in manj kislin.
Kras je najlepši jeseni, ker je poln barv, med drugim ga pordeči
tudi ruj.

Arhitektura Krasa je neposredno povezana s kamnom. Kamen je krajinski
motiv, značilnost, glavno gradivo. Iz kamna si je Kraševec zgradil hišo,
s kamnitimi skrlami si jo pokril, prav tako si je iz kamna oblikoval
mogočno "kalono", ki je pomenila ponos njegove domačije. Iz kamna si je
izdelal mizo, klop, posodo za olje, možnar, brus, podstavek za grozdno
prešo, vodnjak v borjaču in še kaj. Celo žlebovi za kapnico so bili
kamniti.
Iz kamna so si ob posebnih priložnostih ali ob zaobljubah
postavljali znamenja, ki jih imenujejo pili, in so pomembno izročilo
prebivalstva.
Iz kraškega kamna je zgrajeno trdnjavsko obzidje Emone. Danes kraški
kamen krasi dunajski parlament, cesarsko palačo v Budimpešti, tržaški
Miramar in vrsto drugih imenitnih poslopij po Evropi.

Literature, ki bi enovito obdelala Kras, ni. V pomoč nam je lahko:
Krajevni leksikon Slovenije I. knjiga (DZS 1968) (se ne dobi več)
Marjan Zadnikar: Slovenska znamenja (Družina 1991)
Dušica Kunaver : Legenda o Krasu (Didakta 1993)
Janez Bogataj : Sto srečanj s dediščino na Slovenskem (Prešernova 1992)
Ivan Sedej : Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem (Prešern. 1989)



 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



***pico
3.88.60.5(0)
998301 (559383,190,438728)
967789 (542517,66,425206)
razmere.e-gora.si