četrtek 28.marec 2024 - 22:02 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Note 60.3 Potepanja po Krasu 3 of 11 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 67 lines 25-MAR-1994 09:59 SPARK::SNOJ "Iztok Snoj,ICT,(061)1312-122 int.10-21" 67 lines 25-MAR-1994 09:59 -< Splošno o Krasu >- -------------------------------------------------------------------------------- Beseda "karr" je indoevropskega izvora in pomeni "kamen". Kras je danes v svetu sinonim za preperena, prevotljena tla z značilnimi kraškimi pojavi. Kjerkoli se danes po svetu kažejo podobne tvorbe, označujejo pojav kot "kras" (karst). V tem smislu je več kot tretjina slovenskega ozemlja kraška. Najbolj izrazita je seveda tu. Kot pojem je nastal v 19. stoletju, ko je bil precej bolj gol in kamnit kot danes. Vse to zaradi stoletnih človekovih posegov, kot sta bila krčenje gozda in predvsem paša, kateri začetki naj bi segli že v predrimsko obdobje. Tako so izginili mogočni gozdovi sredozemskega hrasta, iz katerih so delali pilote, na katerih stojijo Benetke. Čez goličave je vlekla burja. Močno menjavanje toplega morskega zraka z mrzlim gorskim ter močno izpiranje tanke plasti zemlje sta preoblikovala površje. Takrat se je na Krasu uveljavil zakon: kakorkoli se je prevažano blago prevrnilo s ceste, je bilo last vsakogar, samo pobrati ga je bilo treba. Če burja sama ni zmogla, so ji radi tudi pomagali. Načrt za pogozdovanje Krasa je v 19. stoletju izdelal Jožef Ressel, izumitelj ladijskega vijaka, po stroki gozdar. Pravi kraški gozd je bil iz kostanja, hrasta, gabra in ojstrice - črni bor, danes najbolj pogost, je prišel s pogozdovanjem. Današnji kras je veliko bolj zelen, deloma tudi zaradi dolgoletnega opuščanja paše in zaraščanja pašnikov. Celotno območje je bilo komunikacijsko odprto, ker je stoletja preko Krasa vodila pot iz Srednje Evrope in Panonske nižine proti Sredozemlju. @e poldrugo tisočletje na Krasu poteka meja med Slovani, Romani in Germani. Na Krasu je polno pokopališč iz I. svetovne vojne. To je bilo neposredno zaledje fronte, polno bolnišnic in lazaretov. V tistih letih so v nekatere vasi napeljali vodovod izpod Nanosa. Vendar je večina krajev dobila vodovod šele po II. svetovni vojni iz Hublja. Kras je zanimiv predvsem spomladi in jeseni. Spomladi, ko še ni vroče in vse ozeleni, kmetje odpirajo osmice. Navada je, da kmet pred vhodom v hišo ali na dvorišče obesi šop ali vejo bršljana in s tem na zgovoren način pove, da lahko osem dni prodaja vino preteklega leta. In ko se veje posušijo, je osem dni mimo ... Ob odličnem pršutu lahko popijemo kozarec terana, oba s Krasom neločljivo povezana. Teran je zelo intenzivne barve in okusa. Najboljše je mlado vino, toda največ enoletno. Značilno barvo in okus ji dajeta kraška rdeča prst, bogata s aluminijevi in železovimi kloridi ter svojevrstna klima. Področje pravega terana zajema Pliskovico, Krajno vas, Mali in Veliki Dol, Tublje, Hruševico, Kobjeglavo, Komen, Dol, Vrhovlje, Kazlje, Tomaj in Dutovlje. Tu je klima najbolj ostra, zahodneje pa se že bolj pozna mediteranski vpliv, zato pridelujejo tam drugačna vina z več alkohola in manj kislin. Kras je najlepši jeseni, ker je poln barv, med drugim ga pordeči tudi ruj. Arhitektura Krasa je neposredno povezana s kamnom. Kamen je krajinski motiv, značilnost, glavno gradivo. Iz kamna si je Kraševec zgradil hišo, s kamnitimi skrlami si jo pokril, prav tako si je iz kamna oblikoval mogočno "kalono", ki je pomenila ponos njegove domačije. Iz kamna si je izdelal mizo, klop, posodo za olje, možnar, brus, podstavek za grozdno prešo, vodnjak v borjaču in še kaj. Celo žlebovi za kapnico so bili kamniti. Iz kamna so si ob posebnih priložnostih ali ob zaobljubah postavljali znamenja, ki jih imenujejo pili, in so pomembno izročilo prebivalstva. Iz kraškega kamna je zgrajeno trdnjavsko obzidje Emone. Danes kraški kamen krasi dunajski parlament, cesarsko palačo v Budimpešti, tržaški Miramar in vrsto drugih imenitnih poslopij po Evropi. Literature, ki bi enovito obdelala Kras, ni. V pomoč nam je lahko: Krajevni leksikon Slovenije I. knjiga (DZS 1968) (se ne dobi več) Marjan Zadnikar: Slovenska znamenja (Družina 1991) Dušica Kunaver : Legenda o Krasu (Didakta 1993) Janez Bogataj : Sto srečanj s dediščino na Slovenskem (Prešernova 1992) Ivan Sedej : Sto najlepših kmečkih hiš na Slovenskem (Prešern. 1989)
|
***pico
3.88.60.5(0)
998301 (559383,190,438728)
967789 (542517,66,425206)
razmere.e-gora.si