Informacije
|
sobota 20.april 2024 - 12:51
Informacije
|
Razmere v gorah |
 RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Note 9.43 Zanimive ture in izleti 43 of 117 HAL::RIHAR "Rihar Marjan IJS-E2 /619" 92 lines 2-NOV-1990 11:30 HAL::RIHAR "Rihar Marjan IJS-E2 /619" 92 lines 2-NOV-1990 11:30 -< Greben Loške stene >- -------------------------------------------------------------------------------- Vrhovi Loške stene so eni izmed najsamotnejših v naših gorah. Dostopi na posamezne vrhove in grebensko prečenje vseh teh vrhov je lepo opisano v Miheličevem vodniku po Julijskih Alpah. Sam sem opravil le del prečenja in sicer od Vrha Krnice do Briceljka. Za kaj več mi je zmanjkalo časa, kar je bila posledica orientacij- skih težav v začetnem delu ture. Primeren dostop na Vrh Krnice se po vodniku prične po lovski stezi na Izgoro (560 e). Ta steza se od asfaltne ceste v Balo odcepi priblično 100m od cestnega križišča pri Klužah. Zažetek steze je s ceste dobro viden. Steza na karti Zahodne Julijske Alpe ni vrisana (ali pa je napačno vrisana ?). Ture nisem pričel po tej stezi ampak po grapi, ki pada izpod vzhodnega dela Vrha Krnice in se konča pri cesti za v Log pod Mangrtom (cca 800m naprej od križišča pri Klužah v smeri Loga - tu gre cesta čez manjši betonski mostiček). Po grapi ni nobene poti, vendar je lepo prehodna. Hodiš okrog večjih in manjših bal- vanov in se na nekaterih mestih izmikaš lepim tolmunčkom. V poznem poletju je vode malo, bolj zgodaj pa, vsaj tako sklepam po sledovih, je vode precej več. V spodnjem delu ni problemov z umikom iz grape. Po približno pol ure hoje grapo zapre gladek skok. Pod njim zaviješ desno v manj izrazito grapo. Po njej strmeje navzgor cca 100 m, nato desno ven na grebenček, po njem in nato nazaj v glavno grapo. Po sledovih sodeč je grapa od tu dalje do poznega poletja prekrita s snegom. Nadaljuješ po grapi. Vse bliže pri- hajaš do stometerskega strmega neprehodnega travnatega skoka, ki spredaj zapira grapo. Na levi so navpične stene, na desni strma travnata pobočja, sem ter tja porasla z grmičevjem in macesni ter prekinjena s skalnatimi skoki. Na levi opaziš veliko votlino. Mimo nje po grapi še malo naprej tako, da dospeš do višine stropa votline - to je približno 100 m pred strmo travnato zaporo. Tu zaviješ desno in po poševni travnati polici (gamsja steza) izsto- piš iz grape (ključno orientacijsko mesto). Nadaljuješ po brez- potju, rahlo levo navzgor. Prerivaš se med borovčki, smrekcami, ostrimi travami - vseskozi IZREDNO STRMO. Večkrat zaslediš gamsje stezice, vendar so uporabne le tiste, ki vodijo navzgor, nikakor pa ne tiste, ki prečijo pobočje (te se izgubijo ali končajo v skokih). Po polurni "trentarski poslastici" - seveda, že vmes ne hladiš "mašine" - dosežeš razgledni travnat greben. Po njem zmerno strmo navzgor. Pod seboj levo vidiš strma travnata pobočja, ki se lijakasto končujejo v travnatemu skoku na zaključku grape, po kateri si hodil spodaj. Kmalu zagledaš levo pod grebenom stezico. Sestopiš nanjo in po njej nadaljuješ proti travnatemu sedlu. Malo pod sedlom se stezica izgubi, do sedla pa je le še nekaj metrov. Sedlo je primeren kraj za počitek in in- venturo prask. Od Kluž do tu je približno 3 ure. V nadaljevanju poti do glavnega grebena imaš vseskozi opravka z visoko in strmo travo. Nadaljuješ, iskaje najlažje prehode, poševno desno (severovzhodno) po travnatih vesinah proti glavnemu grebenu (nikakor ne po navidezno lahkih prehodih v steni pred seboj, ki se kaže kot samostojen vrh, je pa le del grebena). Ko dosežeš glavni greben, orientacijskih težav ni več (od počivališča 1 uro). Ves greben je izredno razgleden, skalnat, mestoma travnat, ponekod izpostavljen in tudi ozek. Po njem prečimo vrhove Vrh Krnice, Oblico, Vrh Rup, Oltarje in Briceljk. Priporočam hojo (plezanje) vseskozi PO grebenu. Posebnih težav ni (mesta I. sto- pnje). Še najbolj sitno mesto je nekje v sredini, to je trebušast skok, ki ga preplezaš v sestopu ali pa se čezenj spustiš po vrvi (tu je zabit klin). Kot sem že rekel, sem turo po grebenu končal na sedlu med Briceljkom in Morežem, zato je tudi opis samo do tu. Grebenska tura po vrhovih naprej je še dolga in napornejša, ker je veš spustov in vzponov, pa tudi svet postane krušljiv. Omenjeno sedlo je zelo primerno za bivak, saj je v bližini tudi voda (cca 100 m oddaljeno snežišče pod steno Briceljka vidno s sedla). Če se odločiš tako kot jaz, da tu zapustiš greben, potem se s sedla med Briceljkom in Morežem se po travnatem pobočju, izredno bogato poraslem z raznovrstnimi rožami, v krnico pod obema vrho- voma. Gruščasta krnica se izteka v levo in polagoma preide v me- hko travnato planoto. Tu zaslediš nekakšen kanal (vdor), z nekaj- metersko strmo desno steno, ki vseskozi poteka, z vmesnimi prekinitvami, vzporedno z grebenom Loške stene v smeri krnice Lanževice. Hoja po njem je uživaška. V njem raste bujno rastli- nje. Kanal se izteče v z visoko travo poraščenem bregu, ki se spušča v Lanževico. Z Lanževice nadaljuješ na Prevalo in dalje po markirani poti v Balo (497 e). Najprimernejši čas za turo je v poznem poletju, ko je vreme stabilno, po grapah ni več snega, dan pa je tudi še dovolj dolg. Zažeti je treba zgodaj zjutraj, da v hladu opraviš pristop do grebena - kasneje je pošastno vroče. Opisana tura z sestopom v Balo traja nekako 10 ur, seveda že poteka brez zapletov. Priporočam, da vzamete s seboj serum proti kačjemu piku. Tura je primerna le za zelo izkušene planince.
|
---gora
3.21.104.137(0)
1145512 (640886,195,504431)
1107452 (620142,66,487244)
razmere.e-gora.si
