petek 29.marec 2024 - 15:04 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (41)
|
Note 9.78 Zanimive ture in izleti 78 of 117 CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 99 lines 22-SEP-1992 08:07 CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 99 lines 22-SEP-1992 08:07 -< Matkova Kopa, 1957 m >- -------------------------------------------------------------------------------- Povpraševanje po Mrzli gori je izvrsten uvod v moje najnovejše "odkritje". Še severneje od Mrzle gore je nekaj pravih gorniških "cukrčkov", ki so dejansko bili neznani in nikjer opisani. Najizrazitejša med temi gorami je Matkova Kopa (1957m). Dobre poti nanjo ni. Najlažje je dostopna iz Matkove krnice nad Matkovim kotom, kjer je bila včasih Matkova planina. V krnico je speljana stara pot iz dna Matkovega kota. Tu pa je opisan zahteven pristop, plezarija, s severa ob mejnem grebenu. Zanimivi vrhovi na mejni črti kar vabijo k grebenskemu prečenju. žal pa se na vrh Kope s te strani enostavno ne da. Potrebno je nekaj plezanja in veliko stezosledskega daru. Vzpon je zahteven in primeren le za najbolj izurjene. Tura nas bogato poplača z zelo slikovito potjo do mejnega grebena in razburljivim potepanjem po skrajno osamljenem svetu. IZHODIŠčE Pričnemo pri kmetu Matku. Do njega se pripeljemo po cesti iz Matkovega kota. Njegova domačija je na višini 1165 m. OPIS Na spodnjem robu travnikov pod Matkom, tam, kjer cesta pride iz gozda in se desno odcepi kolovoz do njegove najnižje lesene koče, se levo v gozd odcepi drug kolovoz, po katerem pričnemo naš pohod. že po nekaj sto metrih dober kolovoz zavije levo rahlo navzdol, mi pa nadaljujemo po nekoliko ožji, zaraščeni in bolj strmi desni poti. Po krajšem vzponu nad poseko pridemo spet v gozd. Kmalu se pot spet cepi. Tokrat zavijemo po položnejši levi, ki nas že čez sto metrov pripelje v grapo. Prečkamo jo in splezamo čez nerodno skalovje. Steza je potem precej ožja, vendar ji zlahka sledimo. Popelje nas zložno proti levi skozi gozd in čez odprt svet na poraščeno rebro, ki se spušča z vrha Jerebičja. Tu je točka, na katero moramo biti zlasti pozorni pri povratku: v sestopu se odcep poti ostro v levo komajda opazi. Nadaljujemo bolj strmo navzgor. V ključih se dvigujemo rahlo proti levi skorajda do višine sedla med Jerebičjem in Matkovim Grintovcem. Končno na nekem robu pogledamo na jug na naš cilj. Steza se od tam dalje zložno dviguje proti Jovševcu, sedlu med Jerebičjem in Matkovim Grintovcem. Do tja hodimo uro in pol. Pod sedlom na naši strani je majhna staja. Nadaljujemo po mejnem grebenu proti jugu. Sledimo stezici, ki nas pripelje na 1700 m visoki Matkov Grintovec. Steza je speljana še naprej proti vršni gmoti Kope, vendar se izgubi, preden pride prav do nje. Do tu hodimo dve uri od Matka. Mejni greben postane v vršnem delu precej strm in nesramno poraščen z rušjem, zato po njem ne moremo. V gostem ruševju poiščemo prehod na levo (ni preveč hudo) na police z gamsjimi stečinami pod strmim vršnim delom. Prečimo pod prvo grapo, ki se spušča z vrha in je preveč strma, do druge, ki je videti nekoliko prijaznejša. Levo od nje poiščemo prehod po strmi rampi proti desni. Dvajset metrov višje nam omogoči vstop v grapo (II). V grapi je še en težavnejši skok (II) in naravno okno (tudi II). Vmes je plezanje razmeroma enostavno. Nad oknom se dvignemo po skrotastem svetu tik pod vršni greben, kjer moramo še enkrat malo poplezati. Grapa je visoka manj kot 200 m. Glavni vrh je na levi. SESTOP Sestop po isti smeri je zahteven in bi ga bilo najlažje izvesti vsaj delno ob vrvi. Najlažji (a še vedno zahteven) je sestop proti Krnici, ki pa nas privede daleč stran od izhodišča. Tehnično enostavnejši, toda orientacijsko bistveno težji pa je sestop okoli gore nazaj na Jovševec. Spustimo se po skrotju proti jugovzhodu, v smeri Matkovega kota. Nekoliko nižje prečimo proti jugu, dokler nad nami ni več na videz neprehodnega grebena (dobrih 100m). Dvignemo se med rušjem na najnižjo točko v južnem grebenu in tam poiščemo prehod na zahodno, avstrijsko stran. Razmeroma enostavno pridemo na tamkajšnja prodnata in poraščena pobočja. Držimo se desno, severozahodno, proti širokemu melišču kakih sto metrov nižje, na katerem lahko bolj slutimo, kot vidimo slabo stezo ali stečino. Celo pobočje je prepredeno s podobnimi živalskimi ali pa morda tudi zelo starimi človeškimi sledmi, zato je potrebna skrajna previdnost in spretnost pri iskanju prave. Naš cilj je prehod okoli zahodnega grebena, ki ga je videti na koncu prej omenjenega melišča. V slabe četrt ure hoje po avstrijskem svetu smo pri njemu. Tam spet pogledamo bolj proti severu. Stečina, ki je bila morda kdaj tudi steza, je speljana pod strmim vršnim delom v pravo smer. Včasih moramo krajši del tudi skozi rušje. Kmalu se sled spusti do grape, ki pada proti zahodu in se navidez izgubi. Grapa postane preveč strma, da bi se po njej lahko spuščali. Prečimo jo in se dvignemo skoraj 100 m po krušljivem svetu, kjer pa nam pomaga ruševje, na škrbinico med vršnim delom in dvema izrazitima stranskima rogljema na severozahodu. Tam končno spet zagledamo poraščeni severni greben, po katerem smo prišli do vršnega dela. Stečino je tu spet lažje slediti. Čez nekaj neprijetnih prečk in končno čez naravno okno nas pripelje na stezo na grebenu malo pred mestom, ko ta izgine pod vršnim delom. Z vrha potrebujemo do tu dobro uro. Do izhodišča se vrnemo po poti pristopa. VIŠINSKA RAZLIKA 800 m NAJPRIMERNEJŠI čAS Poleti in jeseni. TEžAVE Zelo zahtevno brezpotje z mesti II. težavnostne stopnje. Orientacija je skrajno zapletena. Varovanje z vrvjo je nujno. DOLžINA TURE Matk - Jovševec 1.30 h Jovševec - konec steze 0.30 h Plezalni del 1 h Sestop do konca steze 1 - 1.30 h Sestop po stezi 1.30 h Skupaj: 6 - 7 h VODNIK ga ni ( v Fickovih Kamniških in Savinjskih Alpah je opis popolnoma napačen!) ZEMLJEVID Kamniške in Savinjske Alpe, 1:50,000, PZS
|
***pico
44.222.233.8(0)
1005847 (563636,190,442021)
975186 (546681,66,428439)
razmere.e-gora.si