Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Note 9.79 Zanimive ture in izleti 79 of 117 CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 96 lines 29-SEP-1992 07:25
CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 96 lines 29-SEP-1992 07:25
-< Krnička gora, 2061 m >-
--------------------------------------------------------------------------------
V soboto smo nadaljevali "odkrivanje" sveta severno od Mrzle gore.
Krnička gora je še en osamljeni "cukrček" za gorske avanturiste. V opisu
pristopa, ki sledi, je tudi bolj podroben opis večine markirane poti iz
Matkovega kota na Mrzlo goro.

..........

Savinjske Alpe se stikajo s Karavankami na samotnem grebenu, ki se
z Mrzle gore vleče proti severu. Najizrazitejša gora v njem je Matkova
Kopa. Privlačen in razmeroma lahek cilj je tudi Jerebičje bolj na severu.
Krnička gora je prva severna soseda Mrzle gore. Ime je dobila po kotanji
Krnici med njo in Matkovo Kopo, kjer je bila včasih Matkova planina. Na
južno stran, proti bližnji Mrzli gori kaže neizrazito podobo, ki le malo izstopa
iz grebena. Z Matkove Kope in iz Krnice pa je videti kot mogočna
samostojna gora s prepadnimi severnimi pobočji. Le malokdo jo obišče,
saj ni nikjer opisana, nanjo pa tudi ni poti. Ravno odmaknjenost od ostalega
gorskega sveta in samota sta najboljši vabili za vzpon. Najlažji pristop je z
juga. Gamsje stečine nam pokažejo pot prek zanimivih naravnih prehodov.
Kljub temu, da na vsej poti ni težavnega plezanja, je vzpon primeren le za
zelo izkušene. Skoraj ves čas hodimo po izpostavljenem in neprijetno
zahtevnem svetu (skrotje, prečenja strmih pobočij, snežišča, skalni
odstavki), kjer zbranost ne sme popustiti. Spodnji dve tretjini vzpona
opravimo po markirani poti iz Matkovega kota na Mrzlo goro, ki je ena
najbolj zahtevnih v naših gorah.

IZHODIŠčE
Od gostišča sester Logar na začetku Logarske doline se peljemo po gozdni
cesti v Matkov kot. Konča se pri lovski koči na višini približno 1000 m.
OPIS
Na severozahodnem bregu doline poiščemo v redkem gozdu ob prodišču
označeno pot na Mrzlo goro. Zložno se dviguje proti zatrepu doline večino
časa po gozdu. V eni uri pridemo do bolj strmega dela doline, kjer se steza
spusti na prod. V zgodnjem poletju se dvigujemo po snežišču, kasneje pa po
neprijetno nametanem kamenju in skalovju. Nad sabo na desni (južni) strani
doline zagledamo previsno steno, pod katero je snežišče z naravno
znamenitostjo Matkovim Škafom. Do njega po snegu pridemo zlahka. Jeseni,
ko snega ni, je dostop po grapi pod snežiščem in krušljivem razu ob njej
precej neroden. Markacije so v tem delu precej slabe. Pri Škafu je vpisna
knjiga. Do tu hodimo uro in pol.
Od vpisne knjige pri Škafu prečimo izpostavljeno poličko proti desni. Nad
njo se steza v ključih dviguje po strmem skrotju. V pol ure smo pri krajši
skalni zapori, ki jo pot premaga skozi strmo grapo. V njej je nekaj klinov,
vendar je kljub temu zelo težavna (zlasti v sestopu). Nad njo nadaljujemo po
podobnem izpostavljenem svetu strmo proti skalni pregradi nad nami.
Markacije nas vodijo v pobočje levo ob njej. Ne smejo nas zavesti preveč
visoko. Prehod v skale in čeznje je odvisen od količine snega. Kadar ga
je veliko, prečimo proti desni pri vrhu snežišča, kjer lahko najdemo tudi
prehod na položno poličko. Po njej se dvignemo proti desni. Nekaj deset
metrov bolj desno najdemo nekaj klinov, ki nas povedejo navzgor. Kadar je
snega manj, prečimo nižje ali navzdol in prestopimo na nižjo, vodoravno
polico. Po njej gremo nekaj deset metrov desno, potem pa poiščemo
razmeroma težaven prehod navzgor do varoval. Markacijam sledimo še nekaj
metrov gor, potem pa nekoliko proti levi, kjer je težav konec. Skozi rušje in
prek nekaj zelenic v nekaj minutah pridemo do začetka strmine proti
naslednjemu, bolj zelenemu skoku pod kotanjo Latvico, ki je tik pod
vzhodnim grebenom Mrzle gore.
Tu se končno ločimo od markirane poti. Desno (zahodno) nad nami vidimo
travnato in rušnato pobočje, ki je prerezano z zagruščeno grapo nad
skokom, čez katerega smo ravnokar zlezli. V zgornjem delu opazimo
gamsje stečine, ki so speljane prečno desno proti severnemu grebenu Mrzle
gore. Vzpnemo se po travah in mimo rušja proti desni. Poiščemo najlažji
prehod po gamsjih stečinah prek zgornjega dela zagruščene grape
(nerodno, izpostavljeno). Ko smo spet v travah, se vzpenjamo strmo navzgor
proti grebenu. Nanj stopimo v dobre pol ure od markirane poti tik pod
strmim severnim razom Mrzle gore. Pod seboj zagledamo zatrep Belske
Kočne, Jezerski Babi in Goli vrh. Po avstrijski (zahodni) strani se spustimo
nekaj deset metrov na lažji svet pod skalnatim delom grebena na naši desni.
Spet sledimo dobrim stečinam pod grebenom proti desni.
nekoliko bolj nerodno mesto, nato pa smo v nekaj minutah na najvišji točki
Krničke gore. Pod nami zagledamo Krnico in Matkovo Kopo. Od tam, kjer
smo stopili na greben, smo do tu potrebovali četrt ure.
SESTOP
Vrnemo se po isti poti.
VIŠINSKA RAZLIKA
1060 m
NAJPRIMERNEJŠI čAS
Konec julija in začetek avgusta. Prej je snega preveč, kasneje pa premalo
in je zaradi tega pot še težja.
TEžAVE
Tehnične plezalne težave nikjer ne presegajo I. stopnjo. Vendar je zaradi
nepretrgane izpostavljenosti in enakomernih težav pot zelo zahtevna.
Tehnično je markirani del celo težji od neoznačenega. Priporočljiva je
uporaba vrvi. Potreben je dober smisel za orientacijo, tako na slabo
označenem markiranem delu, kot po brezpotju nad njim.
DOLžINA TURE
Matkov kot - Škaf 1.30 h
Škaf - strmina pod
Latvico (konec markacij) 2 - 2.30 h
Konec oznak - vrh 1 h
Sestop 3 - 4 h
Skupaj 8 - 9 h
VODNIK
Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe, PZS (samo slab opis markiranega
dela, Krnička gora še omenjena ni)
ZEMLJEVIDA
Grintovci, 1:25,000, PZS; Kamniške in Savinjske Alpe, 1:50,000, PZS;

---gora
18.119.105.239(0)
1205468 (675305,197,529966)
1165907 (653572,66,512269)
razmere.e-gora.si