Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Note 9.80 Zanimive ture in izleti 80 of 117 CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 59 lines 21-DEC-1992 14:22
CUPIDO::STRITAR "Andrej Stritar,IJS,(61)-371-321" 59 lines 21-DEC-1992 14:22
-< Krvavica, 909 m >-
--------------------------------------------------------------------------------
Drzna kopa nad Savinjsko dolino

Ko se peljemo iz Ljubljane proti Celju nam kmalu za Vranskim na
desni pritegne pogled izrazito oblikovana kopa Krvavice, ki stoji
pred nekoliko višjimi glavnimi vrhovi Zasavskega pogorja. Južno za
njo so Vrhe, nekoliko proti zahodu pa Čemšeniška planina. Ime ima
zaradi rdeče prsti pod skalnim vrhom. Na zahodu in severu se
spuščajo 50 do 150 m visoke stene. Na zahodni strani uspeva večje
število tis. Zaradi njih je Krvavica uvrščena med naravne
znamenitosti Slovenije. V vzhodnem grebenu je markirana pot
speljana skozi naravno okno, kjer je prehod kar zahteven. Na vrh
pripeljejo tri markirane poti. Najlažji dostop je s sedla na jugu,
ki je le dobrih sto metrov nižje. Bolj zanimiv in napornejši je
vzpon po severni strani, ki je tu opisan.

IZHODIŠČE
Z glavne ceste Ljubljana - Celje zavijemo 4 kilometre vzhodno od
Vranskega proti Taboru. Skozenj se zapeljemo skozi Loke do zaselka
Ojstrica, kjer se odcepi cesta na Črni vrh. Nadaljujemo po gozdni
cesti proti Presedljam ob strugi Suhega potoka le še dobrih 100 m.
Levo ob cesti pridemo do zelo neizrazitih ostankov starega,
zaraščenega kamnoloma, kjer je pustimo vozilo.
OPIS
Malo naprej od ostankov kamnoloma je težko opazen začetek markirane
poti. Povede nas po dobri stezi levo navzgor skozi gozd. V nekaj
ključih čez dobre četrt ure pridemo na severno sleme Krvavice.
Severno nad nami je nizek stranski vrh, naša pot pa se obrne v zelo
neprijetno zaraščeno strmino. Markacijam je zelo težko slediti, ker
so speljane skozi nekdanjo poseko, ki se sedaj bujno zarašča. Bolje
se je vzpenjati kar po svoje ob desnem, zahodnem robu te goščave,
tik nad skoki, ki padajo z grebena. Tudi tam lahko ponekod sledimo
skromni stezici. @al je zaradi goščave v vzponu skorajda nemogoče
najti odcep poti skozi okno, ki je speljana v levo. Prihranimo si
jo za sestop. Vzpenjajoč se po gozdnatem grebenu pridemo pod vršni,
bolj strm del. Tam poiščemo najlažji prehod nekoliko levo od
grebena. Tik pod vrhom spet naletimo na markacije.
SESTOP
Z vrha sledimo markacijam proti vzhodu. Po nekaj minutah se položni
vršni del grebena strmo spusti. Kmalu smo pri oknu. Spust skozenj
je kar neprijeten, čeprav je na najtežjem mestu varovalni klin. Pod
oknom je slabo označena pot speljana proti levi. Pripelje nas do
goščave in skoznjo do severnega slemena, po katerem smo se vzpeli.
Po poti vzpona sestopimo do izhodišča.
VIŠINSKA RAZLIKA
400 m
NAJPRIMERNEJŠI ČAS
Kopni letni časi.
TE@AVE
Zahtevna in naporna tura. Slabo markirano. Prebijanje skozi
zaraščeno poseko in vzpon po strmem brezpotju sta neprijetna.
DOL@INA TURE
Vzpon 1 - 1.30 h
Sestop 1 h
Skupaj: 2 - 3 h
VODNIK
Viktor Pergar: Vodnik po Posavskem hribovju, PZS (opis je neuporaben!)
ZEMLJEVID
Atlas Slovenije, List 110, 111, Mladinska knjiga; Posavsko
hribovje, 1:100.000, PZS

---gora
3.145.152.242(0)
1193840 (668047,196,525597)
1154511 (646467,66,507978)
razmere.e-gora.si