RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- Stormoa 974 (Status_connected, 16.04.2026)
- Roalden 862 (Status_connected, 15.04.2026)
- Husfjellet 632 (Status_connected, 14.04.2026)
- veliki vrh Begunjščice (Matjaž, 13.04.2026)
- Kvænan 964 (Status_connected, 13.04.2026)
- Store Hesten 874 (Status_connected, 12.04.2026)
- Begunjščica (Gabro, 12.04.2026)
- Peski (Mirov, 08.04.2026)
- Keipen 938 (Status_connected, 11.04.2026)
- Rodica (Ales_S, 08.04.2026)
- Grosvenediger 3657m (Lidija_Honzak, 06.04.2026)
- Begunjski vrh (Jure_Munda, 06.04.2026)
- Schonjochl (Debeli_Kamen, 03.04.2026)
- Kotovo sedlo (Gabro, 03.04.2026)
- Tour du Vanoise (Vanja_Starčević, 17.03.2026)
- krvavec (Matjaž, 25.03.2026)
- Pod Kriško steno-Krnica (Gabro, 24.03.2026)
- Nad Šitom glava (Čeha, 24.03.2026)
- Krnica (Jure_Munda, 20.03.2026)
- Galičica – Magaro (Damjan_S., 21.03.2026)
- Jablanica - Crni Kamen (Damjan_S., 19.03.2026)
- Korab (Damjan_S., 17.03.2026)
- Titov vrh (Damjan_S., 16.03.2026)
- Ljuboten (Damjan_S., 15.03.2026)
- Piz Daint 2968 (Status_connected, 20.03.2026)
- Äusserer Bärenbartkogel 3471 (Status_connected, 19.03.2026)
- Mitterloch Spitze 3176 (Status_connected, 18.03.2026)
- Velika planina (Čeha, 16.03.2026)
- Mittlere Malheim Spitze 3364 (Status_connected, 13.03.2026)
- Košutna (Gabro, 13.03.2026)
|
Na Similaun, enega od najvisjih vrhov v Oetztalskih Alpah sem se povzpel iz
Venta (cca. 1920 m), ki je zadnja vas v dolini Oetz. Do tja je prek
Salzburga in Innsbrucka priblizno sest ur voznje, kar je glede na brezmejne
moznosti teh gora (za smuko in tudi srednje tezko ledno plezarijo)
pravzaprav znosno. V vrocem popoldnevu (ki mu je sledil dezeven vecer) sem
se povzpel do 2500 m, kjer se je zacel strnjen sneg. Naslednjega dne zjutraj
sem ze pred sesto (ob nenehnem pogledovanju na megle, ki so se kuhale iz
Italije) zacel z vzponom do ledenika Niederjochferner, po katerem sem se
vzpel na plato cca. 3100 m pod vrsni greben in ob devetih stal na vrhu.
Smuci sem imel na visini 3500 m in cakalo me je najprej petsto metrov zelo
slabih razmer (kloza, ki bi jo sicer verjetno sonce omehcalo, a kaj ko je
vreme ze grdo grozilo in bi bilo cakati nevarno), nato pa se toliko res lepo
ojuzenega firna. Piclih sedem kilometrov hoje v turnih cevljih mi ni moglo
vzeti res dobrega obcutka, pa se misel, da hodim po istih poteh, kot znana
arheoloska zvezda Oetzi, me je drzala pokonci. Potem pa se rahlih sest ur do
Ljubljane v nevihtah in nalivih. Te gore premalo poznamo, moznosti za ture
so resnicno privlacne!
Ales Rotar
-
|