Turski žleb je kar precej trd - bolj kot Jalovčev ozebnik.
Brez težav sem lahko prišel do izhoda žleba in povsem do najnižjega
roba stene Turska gore. Nato pa smučke v roko in prijeten tek po
melišču do snežišča, ki pa ponuja nekaj sto metrov božanske smuke -
žal le še kakšen dan. Zaradi kamenja v žlebu pa so smuči take,
da se lahko učim Brailove pisave, ko jih potipam.
Iztok