Je že tako, da včasih zjutraj ni in ni motivacije
za zgodnje vstajanje. Pa nič zato - sem se odločil pa za eno
"kratko in lepo". Na Črnivcu sem nataknil smuči in v dobri poldrugi
uri sem že stal na razglednem, a zelo vetrovnem vrhu Kranjske rebri.
Odsmučal sem proti sedlu Kunšperk in nato desno navzdol po
kolovozih in slabo zasneženem gozdu v Mačkin kot. Še nekaj travnikov
in bil sem na cesti, kjer me je čakal prevoz domov.
Prav zanimiva popoldanska tura.