Danes sem pogledal cez rob, cez rob grebena na Dovskem krizu. Do kamor je segel pogled povsod same gore daljne Tirolske, ki so se rdecile v
vecerni zarji. To ni bila pravljica, bila so nebesa. Po nizinah je nizka oblacnost mucila vse, ki se niso odpravili v visave. Zaradi pomankanja snega
sem sestop opravil pes, lovec zadnje lumne nedelje, a klub temu prisel s svetilko v Vrata.
Za nekaj ur sem se umaknil v pravljico Bostjan.
bostjan.trobis@volja.net