RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
- ljubeljščica (Matjaž, 18.04.2024)
- Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
- Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
- Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
- Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
- Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
- Šija (Biofit, 05.04.2024)
- Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
- Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
- Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
- krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
- savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
- Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
- Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
- Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
- Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
- PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
- Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
- Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
- Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
- Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
- Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
- Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
- Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
- Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
- Rodica (Čeha, 20.03.2024)
- Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
- GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
|
Škrbina Prednje Šprajne (Cici, 17.04.2006)
Za turo sta me navdušila M&M in ime.
Z Žigatom se torej nekaj pred 7.30 odpraviva iz Zajezer, s točke, kjer asfaltirana cesta konec vzame. Ni nama bilo čisto jasno, če sva sploh pravilno
štartala. Pa sva. Kar naravnost po gazi, čez most, pa naprej po tekaški špuri, se držiš bolj leve, mimo podrtega mostička, potem pa ob potoku gor.
Bilo je trdo in bilo je lepo.
Nad "tunelom", ko vkorakaš na širna pobočja "Visoka Šprajne", si je druščina pred nama privoščila Mojzesov žleb, ki takisto zgleda prav mamljivo.
Midva pa kar naprej z derezcami in nato na vrhu snežišča levo. Gaz je za silo bila, ni pa teren v grapi še prav nič predelan.
Ob pol enajstih sva se razlezla gori na sedelcu in ko je nesramno uživanje zmotil siten piš, sva jo podurhala dol. Najprej trdo, potem pa kotaljenje
čez kepe, skorjo..., skratka en sam rodeo. Čas grape torej šele pride.
Za razliko pa pobočja doli pravo velikonočno vnebovzetje! Ravno prav je popustilo in smejalo se nama je vse do "tunela", kjer pa skorja na gnilec,
potem pa samo še gnilec in gozd in biatlon.
Za konec pa še pivček, dva...
Super turca, ki bo še kar nekaj časa aktualna.
Cici
|