Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Triglav (imavri, 15.04.2006)

V petek 14.4. večernih urah ko normalni zemljani vklopijo TV ali gredo na pivo v bližnji bife sva z Silvom nalagala v avto smučke in opremo za zimski vzpon na Triglav. Dobri dve uri vožnje do Krme in začel se je najin vzpon na Triglav. Prav nič zimskega ni bilo v prijetno topli aprilski noči, ki je kar hitro minila v ne ravno razburljivi hoji skozi pravljično mirno noč. V spodnjem delu doline, nekje do bivšega bivaka, sedaj pa bivše brunarice se je prav zoprno prediral sneg. Izkazalo se je da je bi odločitev da hodiva peš napačna, vsaj v do »bivaka« bi bila hoja na smučka lažja. V skrbi za čim lažji nahrbtnik pa so psi ostali v avtu. V zgornji tretjini Krme sva se sončila v obilni lunini svetlobi, še malce višje pa se je že kazal prvi svit, in plan da sva pred soncem pri koči na Kredarici je meni splaval po vodi, Silvo je bil malce hitrejši in je uspel. Prav pošteno zdelan se uležem na klop v koči in malce zaspim. Pred pol osme pa sva že nadaljevala p roti vrhu Triglava. Na najini začudenje je bil vrh od zadnjega sneženja še nedotaknjen. Redko se primeri da Triglav iz Kredarice nima gazi. Planirana ena ura vzpona se je raztegnila v dve. Vršni greben proti velikem Triglavu je bil povsem zasnežen, sneg pa kložast, z plastjo »babjega pšena« med podlago in skorjo. Nama se je zdelo dokaj nevarno, zato sva se varovala in vsake par metrov kopala do vršne jeklenice kjer sva se vpenjala. Ko se prebijeva skozi težavno mesto , za nama prihitita dva planinca, brez vsakega varovanja; rekoč da je sicer nevarno a da sta »pazila« Kaj natančno sta pazila ne vem, vem pa da jaz brez varovanja ne bi šel naprej. Na vrhu stisk roke, lonček čaja, dve sliki in nazaj. Močna otoplitev je v dveh urah povsem predelala sneg ,in sneg se je lepo sprijel, začele pa so se delati cokle. Spust je zahteval polno zbranost in ura je bila že blizu poldneva ko sva prispela nazaj na Kredarico. Prijeten klepet v dobri družbi, zaslužen o pivo, prijetno toplo sonce … nas je kar zadrževalo tam gori. Končno se dvigneva in odsmučava v dolino. Smuka ni bila kaj prida, sneg je bil gnil, špura vsa razrita, bilo je vroče… a pogled na uboge pare ( ljudi) ki so se prebijali čez Kalvarijo navzgor je zadostoval da sem znal ceniti to kar mi je bilo dano. Presenetlivo hitro sva bila v dolini, a do avta je bilo še kar nekaj kilometrov. Moje zgarane smučke so težko drsele po razmočenem snegu, tako da sem do avta pokuril še tiste nekaj energije kar mi jo je ostalo . Pot domov je izmenično eden vozil, drugi spal in nasmejana sva pozno popldne prispela domov. Na vprašanje sodelavca kam hodim v solarji pa nisem odgovoril…
LP Janko

***pico
18.188.20.56(0)
1130579 (633711,193,496675)
1093492 (613444,66,479982)
razmere.e-gora.si