Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Mont Blanc (Rok Medja, 08.07.2007)

Alenka, Tatjana, Jože, Tine in Rok smo se v petek ob 7.30 odpeljali iz Ljubljane prek severne Italije do Chamonixa, se tam namestili in podprli v kampu in si ogledali mesto. Po dobrem spanju v šotorčkih, smo se zbudili ob 5.30, spakirali in se odpeljali v Le Fayet lovit prvi jutranji vlakec zobate železnice, ki nas je dostavil na višino 2372m. Pot proti Refuge du Gouter(3817m) smo nadaljevali težko otovorjeni s šotorčkoma, spalnimi vrečami, armafleksi, jaz pa še s svojim parom smuči. Ob vzponu smo srečevali precej sestopajočih. Tokrat sem začudene poglede in komentarje kasiral na veselje ostalih samo jaz. Z višino se je kar precej hladilo in zapihal je veter, tako da smo bili kar veseli, ko smo se mu lahko umaknili v kočo. Na naše presenečenje in veselje smo izvedeli, da bomo lahko prespali na tleh v jedlilnici. Šotorčke smo tokrat tako brez potrebe nosili s seboj. Po kratkem spanju je bila ob 1.30h budnica, ob 2.30h pa je naša naveza brez Tineta, ki se je nadaljnemu vzponu odpovedal, začela z vzponom proti vrhu Mont Blanca. Bilo je kar vetrovno, občasno pa je prineslo tudi nekaj megle. Pri bivaku Valot se je začelo daniti in smo lahko ugasnili baterije. Proti vrhu smo že imeli občutek, da se vreme izboljšuje, odprli so se široki razgledi, videli smo že vrh in ljudi na njem obsijane z jutranjim soncem ter rdeče oblake, potem pa je dokončno vse zagrnila megla. Ob 7.40 smo prišli na vrh, se fotografirali in prigriznili grenko čokolado, potem pa je bil zaradi vetra mraza in megle že kar čas za povratek. Klub vsemu sem se odločil za spust na smučeh. Nekaj časa sem smučal za našo navezo, nekaj časa pa pred njo, v glavnem le nekaj metrov od gazi. Res je da sem se bolj prevažal, kot zares smučal, ker megla in greben nista dopuščala preveč hecanja, hoditi pa mi le ni bilo treba. Na nekaterih odsekih je bil kar dober napihan sneg in se je dalo lepo zavijati, strmina tik nad zavetiščem Valot pa je bila kar trda in sem moral smučati res previdno. Pod zavetičem je postal sneg še boljši in se je dalo sproščeno smučati, saj se je popravila tudi vidljivost. Po ravnini sledi nekaj vzpona, nato pa brezmejni spusti proti Refuge du Gouter. Tam je bila vidljivost dobra, kakor tudi sneg in sem lahko nizal dolge serije lepih zavojev. Tik nad Gouterjem pa je pričelo snežiti in sem se prav rad umaknil v kočo. Ko je prispel še peš del naše odprave, smo se še malo okrepčali, potem pa kar hitro pobrali še preostale stvari in pričeli v sneženju z vetrom s sestopom z derezami v dolino. Ko se je končal z jeklenicami opremljen del poti in se je pokazal primeren prehod v ozebnik, sem si namestil smuči in tako večji del strmine izpod Gouterja presmučal. Sneg je bil omehčan na dobri podlagi in se je dalo lepo zavijati. Niže je pihalo vedno bolj in sneg je prešel v dež, tako da nas je kar dobro namočilo. Za presledek sem na 100 metrskem strmem kopnem delu poti smuči spet nosil, potem pa spet smučal z nekaj krajšimi presledki do 2600m. Tako je sledi do zobate železnice le še kratek sestop. Ker smo bili premočeni in je grozil še dodaten dež, smo si v Les Houchesu najeli dve sobici za eno noč, v ponedeljek zjutraj pa smo se zadovoljni z doseženim odpeljali prek severne Italije nazaj proti Sloveniji.

---gora
216.73.216.144(4)
3628900 (2001254,210,1627436)
3589570 (2005268,66,1584236)
razmere.e-gora.si