Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Cuel da le Barete (Igor, 27.11.2007)

Lepi jesenski dnevi so kot nalašč za potepanje po sredogorju, sicer visokih a samotnih gora, tokrat nad Reklanico. Preko Nevejskega sedla se zapeljem v od sveta pozabljeno in zapuščeno dolino Reklanice (Val Racollana). V spodnjem delu doline zavijem v desno proti vasici Patoc, znak sicer še vedno označuje, da je cesta zaprta iz napisa pa razberem, da gre za 900 m ceste in čas zapore velja, ko izvajajo dela (zamreženje pobočja nad cesto) Tega dne niso nič delali. Iz senčne doline se tako povzpnem do vasi v strmem bregu. Na osrednjem parkirišču parkiram, nato pa med opuščenimi hišami, nekatere so že prave ruševine, nekatere lepo obnovljene, odkorokam gor proti po poti 620. V dobre pol ure sem na križišču, kjer desna pot zavije proti Pecolu (preko 5 ur po kažipotu) jaz grem v levo proti mojemu cilju. Pot je čudovita, le rahlo se vzpenja, kakšne pol ure pa potem hodim zgolj na višini med 1200 in 1260 metri, vsaj tako mi kaže na uri. Pot se vije nad globokimi prepadi, obkroža številne hrbte in se zajeda med grapice in velike grape. V neki grapi se iz doline priključi pot 619, po kateri potem nekoliko bolj strmo navzgor nadaljujem vse do vrha. Razgledi čudoviti, kot prvič, ko sem prišel iz Dunje, sonce pa je tudi že prijetno ogrelo južna pobočja. Po kratkem postanku se vrnem po isti poti nazaj. Vmes si ogledam še neke rove, potem pa v dolino oz. do avtomobila. Obhodim celotno vas, vendar razen dveh mačk ne srečam nikogar. Lepo, samotno in zanimivo. Priporočam do prvega snega. V zgodnjem in visokem poletju odsvetujem.

***pico
3.141.35.60(0)
1198576 (671333,197,527046)
1159134 (649665,66,509403)
razmere.e-gora.si