Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Za Kovačičevo glavo(1785m), Gornji Viševnik(1722m) (Rok Medja, 08.03.2008)

Sprva sem v soboto razmišljal o vrhovih okrog Soriške planine, a ker se megle v tistem koncu kar niso hotele razmakniti, pokazal pa se je Pršivec, sem se na hitro odločil zanj, saj z njega že kar dolgo nisem smučal. Z avtom sem se zapeljal pod Vogar in po globokih kolesnicah še naprej do začetka doline Suhe, kjer sem na začetku sankaške proge ob dveh avtomobilih ravno še našel prostor za parkiranje. Naprej do tedaj po zadnjem sneženju ni peljal še nihče. Ob 12h sem začel z vzponom na smučeh proti planini Blato. Že narejeni smučini sem sledil še naprej mimo planine Pri jezeru. Prej je bilo vreme v glavnem suho, tam pa je začelo rahlo snežiti. Ravno malo preden sem prišel do odcepa položnejše poti za planino Viševnik, je po klancu prismučal - kdo drug kot Jaka Ortar, malo za njim pa še njegov oče. Med veselim srečanjem se me je prijela Jakova ideja, naj raje kar nadaljujem po njunih smučinah do mrazišča za Kovačičevo glavo. Po zaslugi Jakove špure, sem bil kar hitro tam in na sedelcu(1785m) med obema kontama severno od Kovačičeve glave, sem dosegel najvišjo točko ture. Do tam je bila vidljivost dobra, le nekaj metrov višje pa se je začela megla, zato sem tudi jaz obrnil tam, kot Jaka. Čeprav je bil novi sneg vlažen, je bila smuka nazaj proti planini Pri jezeru po zaslugi mazanja s svečo zelo hitra in sem na vsakem klancu lahko uživaško zavijal. Snežiti je nehalo in megle so se dvignile, zato sem na planini Pri jezeru kar hitro spet prilepil pse na smuči in jo mahnil naravnost navzgor po strmem klancu proti planini Viševnik. Klanec je bil sicer že precej razrit, po Jakovi pripovedi po zaslugi sedemnajstih Francozov, a kljub temu se je obetala dobra smučarija. Na ravninah naprej proti planini Viševnik mi je bila francoska avtocesta v veliko pomoč in sem bil tam prej kot sem pričakoval. Zato sem z vzponom kar nadaljeval še prek lepih pobočij na levi proti zgornjemu delu planine in vzpon zaključil na razglednem kuclju Gornji Viševnik(1722m). Po vlažnem pršiču sem tekoče odvijugal čez strmo pobočje na planino Viševnik in se s ponovno uporabo francoske avtoceste hitro znašel vrh strmine nad planino Pri jezeru. Spet je sledil tekoči slalom, saj so Francozi pustili še dovolj nedotaknjenega. Tudi smuka po kolovozu proti planini Blato je bila tekoča in ovinke se je dalo polagati, kot malokdaj. Cesto z Vogarja skozi dolino Suhe so med mojo odsotnostjo seveda že razrili z džipi, kar pa niti ni bilo tako slabo, saj sem si z vožnjo po kolesnicah privoščil pravi hitri smuk do avta, kjer sem se znašel še pred mrakom.

---gora
18.117.196.217(0)
1131721 (633761,193,497767)
1094578 (613493,66,481019)
razmere.e-gora.si