Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

snezne razmere... (Klemen, 26.03.2008)

Verjetno je bilo povedano ze dovolj, vendar morda vendarle nekaj stavkov. Turni smucarji moramo biti seveda realisticni glede na okolje/drzavo v kateri zivimo. Kot pravi Andrej, 25% enega cloveka je pac za lavinsko sluzbo premalo. Vsi pa pogresamo boljsi lavinski bilten (mimogrede meni so bolj vsec Avstrijski). Kot je zapisal Andrej, drzavo plazovi bolj malo brigajo in ena cetrtina cloveka je verjetno se premalo da se ukvarja s plazovno problematiko prometnic, naselij. Ne vem kako je pri nas urejeno s smucisci? Gotovo imajo posebne lavinske strokovnjake v ekipah vsaj na Voglu in Kaninu? Kako so le ti povezani z ARSO? To bi bilo zanimivo slisati. Kaj naj torej naredi turni smucar? Vecinoma se strinjam z zapisi na to temo od prej. Najbolje bi bilo, da turni smucar prebere nekaj knjig na temo plazov, si belezi vreme na tipicnih lokacijah celo zimo, spremlja razvoj snezne odeje preko vremenskih parametrov (veter, padavine, temperature, oblacnost, gibanje front) (ki so preko ARSO dovolj dobro dostopni in v izobilju sploh z Meteo portalom) in to sproti usklajuje s tem kar vidi vsaj enkrat na teden na terenu. To je idealno in lahko bi rekli, da sve to spada k resnemu turnemu smucanju: ce tega ne zna naj se pac ne giblje v plazovitem terenu. Vendar bodimo realni: Jaz se trudim vse zgoraj opisano poceti pa nisem prevec uspesen, ceprav me to zelo zanima. Se bolj idealisticno je pricakovati, da se bo vsakdo, ki ne bo pocel vse analize vremena in snega, odpovedal turnemu smucanju oz. zimskemu gornistvu. Tu bi se lahko naslonili na Avstrijske/ Svicarske izkusnje. Po dolgoletnem spremljanju tega kaj je realno in kaj ne so svoja lavinska navodila zreducirali na lavinski bilten in opazovanje dveh/nekaj lahko opazljivih spremeljivk med turo (veter, sveze kloze, nagib, aspekt)- Recimo 3x3, stop or go ali podobne metode. Seveda so te metode vezane na cimbolj kvalitetna lavinska porocila, ki pa jih pri nas zaenkrat ne moremo pricakovati. Kako bi lahko lavinska porocila izboljsali? Mislim da bi se morali organizirati kot civilno druzbena iniciativa. To bi bil prvi korak, ki bi ze dal neke uporabne rezultate, se bolj pa bi pomagal kasneje pokazati drzavi da nekaj ze imamo, da je zanimanje in potreba in da lahko vidijo v kaj vlagajo denar. Verjetno nas je med turnimi smucarji kar nekaj, ki bolj natancno spremljamo sneg, vreme in aspekte povezane s sneznimi plazovi. Verjetno gremo vsaj enkrat na teden na turo in tam na nekaj mestih pomerimo visino snezne odeje, visino snega, ki ga lahko prenasa veter, opazujemo na katerih mestih so sveze kloze, kako piha veter in koliko snega nosi in sem ter tja naredimo kak prerez. Te podatke lahko napisemo na papir in jih zvecer posljemo sveze kot zemljice na ARSO. Enako bi lahko poceli oskrbniki na Komni in drugih odprtih kocah. (kaj pa je sondo zapicit in odcitat?) Ali bi bili za to? Andrej, ali bi bili na ARSU takih podatkov veseli, ali bi vam predstavljali odvecni balast. Vem da je potem tezko lociti zrnje od plev, ampak izkusen meteorolg bo hitro vse to uskladil z vremenskimi podatki in videl kaj mu se dodatno pomaga pri lavinskem biltenu. Torej: Nehajmo jamrat pa kaj naredimo ce hocemo kaj imet! Za konec pa le se nasvet pri oblikovanju lavinskega porocila: Jaz bi morda porocilo razdelil v sekcije (podobno kot je avstrijsko) torej: -Obrazlozitev nevarnosti: kje, kako nevarno, kaj je nevarno (juzni, kloze) -Opis zgradbe snezne odeje -preteklo vreme in vpliv na snezno odejo -Prognoza za nekaj dni Seveda bi napoved lepo dopolnili graficni simboli, ki so postali ze kar standardni. Vem da je s tem veliko dela, a tudi to bi bilo pomembno ce ne za drugega za mednarodni ugled, saj imamo pri nas percej gostov kot turnih smucarjev, ki verjetno ne znajo slovensko. Pa lep pozdrav vsem in srecno!

---gora
3.16.47.14(0)
1117114 (627175,193,489746)
1080621 (607380,66,473175)
razmere.e-gora.si