KLEK (Keco, 10.03.2009)
Začela sva ob pol devetih zvečer. Gor grede se je luna sramežljivo skrivala za oblaki. Sledila sva špuri, ki je čudno ovila vrha planine
Javorje proti severu, a na koncu ugotovila, da je nekdo dobro poznal te kraje. Na vrhu je bilo kar hladno s solidnim vetrom. In ravno, ko sva se
pripravila na smučanje, se je odprlo okno jasnine in luna je svetila, uh. Smučala sva po rebru proti jugu na kočo. Razmere za vikat, trdo grifik, pa
celo malo pršička sva ujela ene 100m. Res, fejst sva se matrala na dan mučenikov.
|