Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
petek 29.marec 2024 - 06:37 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (41)



VOGEL-KANJAVEC-KRMA (VLADO, 09.04.2009)

VOGEL – KOMNA - 7TRIGLAVSKA JEZERA – PREHODAVCI – KANJAVEC - VELSKA DOLINA - BOHINJSKA VRATCA - KRMA Od četrtka 9. 4. do sobote 11.4. sva prehodila – presmučala del Triglavske smučarske magistrale od Vogla do Krme Četrtek , 9.4. Vogel-Komna. S prvo gondolo na Vogel, še »nujni opravki« v civilizaciji in ob 9 h sva pričela s hojo. Nahrbtnika za 3-4 dni z vso opremo sta naju pridno jahala. Sneg je bil v osojnih legah še rahlo pomrznjen, srenači in psi so dobro prijemali, kar ugodno sva napredovala. Ker sva ta del poti hodila prvič, naju je močno razveselil turni smučar, ki jo je pred nama »popihal« v isto smer. A žal je bil to račun brez krčmarja! Mož je šel malce drugam, odsmučal je iz vzhodnega sedla Konjskega vrha v Suho, nama pa je podaril prijeten spust nazaj na pravo pot,.ki ga nisva načrtovala. Nadaljevanje do Komne je potekalo brez posebnosti, če izvzamemo »na tone gnilca«. Spust s Konjskega sedla naju je navdušil, klub gnilcu se je dalo lepo vijugati. V nadaljevanju hoje nisva več snemala psov, saj so spusti blagi in v močno južnem snegu počasni, je pa zato dovolj časa za srkanje čudovite pokrajine. Nekje na Planini za Migovcem so se ženini sintetični psi do konca napili vode in povsem odpovedali. Za pot od Vogla do Komne sva rabila 9 ur!! Prespala sva na Komni, posušila sva mokre pse in čevlje, si privoščila pivo – dom je še vedno lepo urejen, s prijaznim osebjem, a menda brez večjega obiska turnih smučarjev . V petek ,10.4. sva v prelestno sončno jutro (ob 8 uri) zakoračila proti 7Triglavskim jezerom. Sneg je bil neprimerno boljši, kot dan prej, sren je držal vse do 11 ure, potem se je sneg ojužil, a so se smuči udirale le do 10 cm. Spust v Lopučnico je bil prijeten, malce manj pa vzpon na Kočo pri 7jezerih. Snega je ogromno, zimska soba je OK, le vhod vanjo je malce poseben. Zaradi snega je nekdo od predhodnikov »odmontiral« tečaje vrat, tako da se vrata snamejo in vhod je prost. Skuhala sva si in pripravila napitke za nadaljevanje poti proti bivaku na Prehodavcih. Hoja po dolini 7jezer je bila prijetna, sonce, občasno rahel vetrič, vidljivost odlična, snega ogromno, izpod Tičarc in Zelnarce vse splazeno, Ledvička pa s čudovitimi smaragdno modrimi lužami. Hvala neznanemu »krpljarju«, ki se je sprehodil do Prehodavcev in nama olajšal hojo. Za razdaljo od Komne do bivaka na Prehodavcih sva rabila 7 ur . Bivak na Prehodavcih je lep in urejen, suh, bil je prav topel (segrelo ga je sonce), spanje je bilo prijetno. V soboto, 11.4. sva s hojo pričela ob 5.30 uri, na nebu je bila še luna, noč se je poslavljala, prihajal je še en lep sončen dan. Z derezami in cepinom sva se povzpela na Hribarice. Sneg je bil zelo trd, mestoma pomrznjen in sva tako varneje napredovala. Na Hribaricah sva pustila odvečno prtljago, snela dereze, si nadela smuči ter z lahkimi nahrbtniki bila krepko pred 9 uro na levem vrhu Kanjavca, razgled je bil .. »kdor ga pozna ga pač pozna!« . Za spust sva počakala še dobre pol ure in potem je bilo res…, sneg ravno prav trd- srenec, vsak zavoj je lepo prijel, po nekaj zavojih pa je nižje bil že pravi »firn«. Še kratek vzpon do prevala pod Mišeljskim koncem, pse v nahrbtnik in »poezija« po Velski dolini na Velo polje. Prvih nekaj zavojev spusta s sedla je bilo »malce trdo«, a ne ledeno (bila je še senca), naprej pa tako lepo, da je bilo že »kičasto«. Spoznanje, da smo majhni pa pride ob ogromnih plazovinah, ki pa se jim z lahkoto izogneš na gladka nesplazena pobočja. Pred 12 uro sva prismučala na Velo polje, si pri pastirskem stanu skuhala »kosilo« in še kar uživala v prekrasnih pogledih. Še kratek vzpon v prijaznem, malce oblačnem vremenu, idealnem za pot mimo Vodnikvove koče na Bohinjska vratca (celo pot po plazovinah)! Začetek spusta (morda 20 višinskih metrov) iz Bohinjskih vratc v Krmo je bil malo »adrenalinski«, sledilo pa je smučanje po odjenjanih splazenih površinah do pod Pleše. V nadaljevanju je bilo konec » ta velikih užitkov«, sneg je bil južen, kar teklo je od njega, vožnja čez plazovino je bila vsem znan finalni »rodeo«. Po priključku na PAC Krma-Kredarica (beri planinska avtocesta) pa je bilo vsega konec, da ne omenjava prijazne rdečelase peške, ki je vsa ponosna čisto zluknjala svežo »smučarsko špuro« po travniku. Pri avtu sva bila ob 17 uri. Avto je čakal nekaj 100 m od zadnjih hiš v Radovni. Iz parkirišča pod Voglom ga je prestavila dobra prijateljica (Urša, če to bereš – se enkrat hvala!). Na vsej poti sva bila v glavnem sama (pri tem je izvzeta Komna). Od Vogla do Komne sva srečala dva smučarja, od Komne do Prehodavcev dva gamsa, pri spustu v Velsko dolino pa pet turnih smučarjev in to je bilo vse do prihoda v Krmo. Bili so dnevi polni lepot, miru, užitkov a tudi naporov in izzivov. p.s. malce nenavadno »srebrno poročno potovanje«, naporno in lepo kot skupna leta!





 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



***pico
44.211.188.101(0)
1001763 (561623,190,439950)
971195 (544721,66,426408)
razmere.e-gora.si