Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Elbrus, 5.642 m (Birt, 03.06.2009)

Dolgo časa sem že imel željo povzpeti se nanj.In ob koncu letošnje turnosmučarske sezone je padla odločitev. Gora, ki se nahaja na meji med Evropo in Azijo, je tudi geografsko najvišji vrh Evrope. Je vulkan z dvema visokima vrhovoma, ki zaradi svoje višine krojita lastno vreme. To se pozna predvsem po izraziti nepredvidljivosti razmer za vzpon. Gora je tehnično nezahtevna, pokriva jo večni led in sneg, posledično zato ogromni ledeniki in seveda razpoke. Dereze in cepin sta obvezna. Višina pa zahteva primerno kondicijo ter velik zalogaj za telo in duha. Prvo aklimatizacijo smo izvedli že drugi dan po prihodu v kraj Terascol. Povzpeli smo se na 3460 m visoki vrh Azau Cheget. Z njega smo odsmučali v isto imenovani kraj. Po dnevu počitka pa smo se s staro gondolo premestili iz Azaua na 3500 m, kjer se nahaja postaja Mir. Tu se prične vzpon na Elbrus. Nastanjeni v bazi na višini 3850 m, imenovani Bočki, smo opravili še dva aklimatizacijska vzpona. Po pobočju, ki se vzpenja proti vrhovoma Elbrusa, smo naslednji dan opravili vzpon do ostankov koče Priut 11 na višino 4150 m. Drugi vzpon, dan za tem, pa nas je vodil s smučmi na višino 4750 m do Pastukovih skal. Te se nahajajo sredi velikega ledenega prostranstva in ki nekaterim odpravam služijo kot vmesni tabor za vzpon na vrh. 3 junija pa smo pričeli ob 4. uri zjutraj z vzponom proti vrhu. Najprvo nas je zapeljal prirejeni ratrak na višino 4300 m in nam tako skrajšal pot kar za 3 ure. Seveda za nekaj rubljev. Sicer smo ta del poti že prehodili od zadnji aklmatizaciji. Tu smo tudi pustili smuči za povratek. Z nadaljnim vzponom smo najprvo zagrizli kar naravnost navzgor po strmem in dolgem ledeniku, nato pa v smeri zahodnega vrha. Tu se začenja slavna, dolga in psihološko izjemno naporna prečnica, ki končno po 3 urah pripelje na sedlo med obema vrhovoma v višini 5250 m. Čeprav nas že kar malo zanaša, pa na odlično vreme hrabri. Nadaljujemo po strmini zahodnega vrha, vsak s svojim vzponom, mene že kar pošteno zdeluje. Dihati, dihati, počasi gre, pa vendarle. Na srečo je skoraj brezvetrje pri kakih -20°C, razmere enkratne, pot pa nam kaže tudi dobro utrjena gaz. Končno ob 12.00 ničesar več ni, samo vrh po vseh štirih. Poklon in v objem vsem ostalim. Za nagrado nas je vrh na 5642 m pričakal v prelepem sončnem vremenu, veličastnih razgledih po okoliških štiri-pettisočakih. Rzgled seže preko meja z Gruzijo in velikansko ravnico na S. Sledil je kar dolgotrajen in naporen sestop, ki pa ga je na srečo kot na celotni turi spremljalo čudovito vreme. Ob 6. uri popoldne smo bili vsi v bazi. Uspelo je! Kavkaške odprave smo se v času od 28.5. do 6.6. udeležili: trije Selčani (Lojze K., Lojze L., Birt); štirje Poljanci (Metod B., Janez K., Polde K., Drago K.); in dva žabarja (Bojan in Boris). Birt

---gora
18.227.228.95(0)
1185302 (664494,196,520612)
1146130 (643040,66,503024)
razmere.e-gora.si