Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Pod tolminskim vencem gora (Ksenija, 23.01.2010)

Če si človek zaželi miru, tišine in samote, potem so Tolminske gore pravi naslov. Današnji dan je bil čisto nasprotje tistemu pred enim tednom na Forca de la Val.Tam bi človek mislil, da so odprli novo smučišče, danes pa sem med vršaci nad Tolminskimi ravnami samevala. Nikjer žive duše. Vedno, ko se znajdem pod tem veličastnim vencem tolminskih gora me spremlja misel .. "tam, kjer tišina šepeta". Po ozki, serpentinasti cesti sem se pripeljala v Tolminske ravne. Parkirišče je bilo nabito in spraševala sem se, ali je kar naenkrat toliko ljudi vzljubilo turno smučanje. V resnici so večji del parkirišča zasedli avtomobili tolminskih gorskih reševalcev, ki so imeli vajo na planini Razor in tistih, ki so se odpravili v isto smer.Vas je tudi izhodišče poti na omenjeno planino. Obula sem smuči in se odpravila. Nekaj časa po poti proti planini Razor, potem pa proti planini Kal in po meni in verjetno tudi drugim "zelo priljubljeni" grapi navzgor. Plačilo za to, dobro uro trajajoče strmo vzpenjanje med drevesi, je bil krasen pogled na Škrbinsko ploščo in gore okoli nje. V dolini pa megla. Le Kobilja glava je predstavljala otoček v tem morju. Sledilo je utiranje poti med ruševjem, ki je bilo v lanski sezoni prekrito s snegom. Pravzaprav nisem bila čisto odločena kam. Škrbina, Podrta gora, Zeleni vrh in Tolminski Kuk...morala bi izbrati. Ko sem prečila pobočje pod Vrhom nad Škrbino in odrezala kložo, potem pa še enkrat, sem ugotovila, da je dokaj visoka temperatura naredila svoje in da so so se ali pa bi se z mojo pomočjo aktivirali "plazilci" izpod sten. In ker sem bila v tisti krasni divjini popolnoma sama, sem se odločila, da zaradi proženja kar nekaj - sicer manjših plazov, na vrhu nobene od gora ne bom stala. Nadomestilo - izbrala sem krasni dolini proti Podrti gori. Tam za plazenje ni bilo strahu. Prispela sem na vrh zadnje doline, se pripravila in odsmučala proti dolini. Sneg je bil na osojnem pršič, drugače pa pretežno mehka kloža. Zaradi visoke temperature skorje ni bilo oz. se je že toliko omehčala, da je dopuščala dobro vijuganje. Eden mojih boljših letošnjih turnih smukov.K temu občutju je seveda pripomogla neokrnjena narava, krasna pobočja, ki kar kličejo po novi pošiljki snega. Žal me je spet čakalo prebijanje med ruševjem in potem v gozdu. O tem ne bi pisarila. Spomnila pa sem se, da so me že kot otroka učili, da je treba za vse dobro tudi malo potrpeti. In tisto "trpljenje" po grapi navzdol niti malo ni skazilo vtisa celotnega dneva.

***pico
18.191.181.231(0)
1186068 (665176,196,520696)
1146871 (643699,66,503106)
razmere.e-gora.si