četrtek 28.marec 2024 - 09:57 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Šija - Rodica - Matajurski vrh (Rok, 23.01.2010)
Ob 8.15 smo se z Andrejem, Darkotom in Klemenom odpeljali z gondolo na Vogel, zatem pa smo uporabili še štirisedežnico na Orlove glave,
enosedežnica pa nas je pripeljala pod Šijo. Najprej nas je zanimalo, kakšna je smuka s Šije. Smuči smo gor kar nesli po dobro uhojeni gazi. Najprej
smo odvijugali po stisnjenem pršiču v smeri pristopa, nato pa zavili proti vzhodu in tudi na vzhodnih pobočjih Šije našli večinoma pršič, ki nas je
končno pripeljal na zgornji del planine Suha, kjer smo na smuči nalepili pse. Vzpon skozi žleb smo opravili peš po dobro uhojeni gazi. Dohiteli in
prehiteli smo nekaj deskarjev in smučarjev, na Rodici pa nas je pričakal kar cel sprejem. Mi smo se na vrhu poskušali čimmanj obirati, nato pa smo
edini odvijugali na sever po nenadejano dobrem pršiču in za seboj pustili lepe sledi. Sledil je še podoben spust proti vzhodu v mrazišče Dole, kjer
nam je mraz komaj pustil prilepiti pse na smuči. Cik-cak smo se vzpeli po dolinici na sedlo med Raskovcema. Čeprav smo razmišljali o Velikem
Raskovcu, smo ga zaradi vidnega kamnitega pasu na zgornji tretjini pobočja in zaradi od daleč vidne nezapršičenosti raje pustili za drugič. S sedla
med Raskovcema smo odsmučali na sever. Prvo pobočje je bolj skromno zasneženo, zato ga nismo mogli presmučati čisto v ravni liniji, po dolgi prečki
severno pod Velikim Raskovcem pa je sledila fenomenalna smuka po pršičastem pobočju izpod grape, ki se spušča izmed obeh vrhov razklanega Velikega
Raskovca. Smučali smo prav do kotanje na koncu strmine in tam še zadnjič danes prilepili pse. Skozi kotanjo Matajurc smo se v ključih v eni uri
povzpeli na severni greben Matajurskega vrha in po njem na vrh. Tam smo imeli današnje najlepše razglede, a smo se zaradi priganjajoče ure kmalu
pripravili in odvijugali po severnem grebenu Matajurskega vrha. Tudi tu smo smučali po pršiču, ki se je nadaljeval tudi skozi vso dolino V Potoku do
planine Poljana. V smeri najugodnejše poti v dolino se je s planine potrebno najprej dvigniti približno 50 višinskih metrov, kar smo zaradi hitrosti
opravili kar s peš gaženjem. Sledile so prečke skozi redek gozd rahlo navzdol proti severozahodu v smeri letne poti, v zadnjem delu pa bolj strmo po
dolinicah do zgornje ceste. Po cesti smo se spustili proti zahodu do stika s spodnjo cesto, ki pripelje z Raven. Tam smo naleteli na sledi motornih
sani, ki so jim moji sopotniki potem sledili do stika s smučinami, ki pripeljejo s planine Suhe in še naprej proti dolini. Sam pa sem veliki ovinek
ceste sekal po strmi dolinici, ki mi je ponudila še zadnje današnje pršičaste zavoje. Ker je ceste naokrog 3km, dolinica pa je dolga kvečjemu
kilometer, sem po ponovnem prihodu na cesto soptnike še malo počakal, nato pa smo se že v mraku skupaj spustili še po zadnjih, bolj strmih 3km ceste
do doline. Sledilo je še 500m sprehoda v klasičnem tekaškem stilu skozi gozd do mojega doma, kjer smo ob 18h zaključili današnjo nad pričakovanji
dobro smuko.
|
---gora
44.221.46.132(0)
993132 (557022,188,435922)
962711 (540204,66,422441)
razmere.e-gora.si