Razmere v gorah

RSS podatki

Novejši prispevki: (30)

• Ortler (Vanja_Starčević, 03.04.2024)
• Romatenspitze (Ales_S, 13.04.2024)
• Savinjsko sedlo (Gabro, 12.04.2024)
• Romatenspitze (Damjan_S., 12.04.2024)
• Zvoh (Matjaž, 11.04.2024)
• Prvi Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
• Zadnji Vogel (Damjan_S., 07.04.2024)
• Šija (Biofit, 05.04.2024)
• Kopica (Damjan_S., 07.04.2024)
• Groser Geiger (Vital, 05.04.2024)
• Mala Mojstrovka (Damjan_S., 05.04.2024)
• krvavec (Matjaž, 05.04.2024)
• savinjsko sedlo (Matjaž, 02.04.2024)
• Zvoh (Matjaž, 01.04.2024)
• Cima Dieci 3026m (RobertD, 30.03.2024)
• Grosser Ankogel 3252 (Status_connected, 25.03.2024)
• Mala Mojstrovka (Ales_S, 25.03.2024)
• PIED GROS DE ST. ETIENNE (Lidija_Honzak, 22.03.2024)
• Pungartska gora (Čeha, 25.03.2024)
• Zvoh (Matjaž, 25.03.2024)
• Hochhreuz (Vanja_Starčević, 17.03.2024)
• Baerenaunock-Peitlernock (Vanja_Starčević, 16.03.2024)
• Coste Belle (Lidija_Honzak, 21.03.2024)
• Pungartska gora (Damjan_S., 23.03.2024)
• Prestreljenik-JZ pobočje (Vital, 20.03.2024)
• Prestreljeniško okno (Matjaž, 20.03.2024)
• Rodica (Čeha, 20.03.2024)
• Point de la Fenetre (Lidija_Honzak, 17.03.2024)
• GRAND PIC DE LA LAUZIERE (Lidija_Honzak, 16.03.2024)
• Pointe de Combe Bronsin (Lidija_Honzak, 15.03.2024)

Z avtom iz Železne Kaple prek Obirskega po spluženi gorski cesti do Obirske planine(Majerhof,1280m). Od tam na smučeh mimo Železnokapelske koče(EisenkapplerHuette) in po širokem hrbtu na Ojstrc(Hochobir). Ob startu s planine nam megla, ki se je vztrajno držala zgornje gozdne meje ni vlivala veliko upanja, da se bo stanje kmalu kaj izboljšalo. Imeli pa smo srečo in ko smo prišli nad drevesno mejo, se nam je pokazal tudi vrh Obirja. No, ko smo bili gor, nas je sicer obiskovala megla, ampak nas je hkrati tudi grelo sonce. Rahlo meglenih je bilo v času našega spusta okrog 12.30 samo zgornjih 50m, potem pa se je odprlo in smo bili deležni kar precej sonca. Sneg pa je bil precej razmočen in ne prav hiter. Kljub temu se je dalo na stminah lepo vijugati, čez položnejše dele pa se je dalo dobro voziti le po utrjeni smučini. Domov smo se peljali prek sedla Šajda, Sel, Borovelj in Ljubelja. Ta pot se nam je zdela zanimivejša in za nas zgornje Gorenjce celo krajša. Po prihodu skozi Ljubeljski predor smo se vrnili iz sončne v turobno nedeljo in ugotovili, da smo imeli z izbiro ture res srečno roko.