Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Grossvenediger (Davorin & Doris, 03.04.2010)

Z izvoljenko sva se odločila, da pogledava za kakšno dobro turo čez mejo, tudi zato, ker ona obožuje Avstrijo. Ker je začetnica v turnem smučanju sem izbral za najin cilj Grossvenediger, čigar pot je precej dolga, a nezahtevna. V četrtek sva krenila iz LJ preko Ljubelja v Celovec (s tem se izogneš plačilu predora čez Karavanke in kasneje nakupu vinjete). Večkrat sva se na avstrijski strani Ljubelja peljala mimo ne da bi se ustavila in si ogledala na prvi pogled zelo zanimivo sotesko s slapovi, ki sva jo mimogrede poslovenila v "čuj pa posluš" (Tscheppaschlucht). Po pohajkovanju v Celovcu in Beljaku sva jo mahnila v dolino Virgental po glavni cesti. Po prespani noči v zaledenelem avtu (zjutraj -6 stopinj na 1400m) sva jo mahnila mimo kamnoloma po cesti proti Johanisshutte (2121m). Novozapadli sneg je bil bolj v napoto kot v korist, saj je prekril kamenje, a ga k sreči pri povratku ni bilo več. Običajno plazovi odložijo na cesto precej plazovine, a letos je očitno bila slaba zima, tako da ni bilo dosti sitnosti pri smuki. Do prve koče se zelo vleče, pri smuki pa ni dosti poganjanja. Na poti do naslednje koče (Defregger 2963m) je svinjsko pripekalo in občutno načelo že tako načeto moralo. Če je bila spodnja koča skoraj prazna, nas je zgoraj kar mrgolelo in je pametno prej rezervirati ležišče. Zjutraj je kazalo precej slabo, a se je vreme po uri izboljšalo in trumoma smo odhiteli proti vrhu. Na ledeniku je pričelo pihati, luknje so bile večinoma prekrite s snegom, midva pa sva uporabila tehniko "čakaj in glej, če kdo pade v luknjo, šele potem probaj ti". Še najtežje mesto na turi je prečenje grebena pri vrhu (10m), ki je precej trd in izpostavljen, pa še veter je poskrbel za adrenalinsko "jahanje" le tega. V dolini je bilo novega snega komaj za vzorec, zgoraj na ledeniku pa kakšnih 30 centimetrov na utrjeni podlagi. Pri spustu sva se izognila vzpenjanju pod zgornjo kočo, zato sva ubrala varianto, ki vodi skozi dolino ob letni poti (pod masivom Weisssspitze-a) in se zaključi točno nad spodnjo kočo. Zgoraj pršič, pod kočo malo klože, spodaj pa moker pršič in v dolini pomladanski gnilec. Zenkrat se je še dalo z manjšimi prekinitvami pripeljati do spodnjega kamnoloma, čez kakšen teden najbrž ne več. Uživala in "trpela" D&D

---gora
3.19.31.73(0)
1132595 (634291,194,498110)
1095429 (614007,66,481356)
razmere.e-gora.si