Arhiv razmer GPS podatki   Napiši obvestilo    Prijava  Gorniški oglasi TS kažipot  TK Gora  e-Gora
petek 29.marec 2024 - 06:09 i Informacije

Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (41)



Šija, z Vogla na Primorsko in v Bohinj, Vrh Krnic (powderhunter, 18.01.2011)

Zaradi zelo dobre smuke na Rodici in vzhodno od nje, sva bila z Afriškim Janezom radovedna, kakšne so razmere na zahodnejših vrhovih tega grebena. Ujela sva gondolo ob 8.30 in se nato kot prva potnika odpeljala s štirisedo na Orlove glave, od tam pa spet kot prva še z enosedežnico Šijo. Za začetek sva z derezami osvojila Šijo. S Šije sva naredila najprej nekaj zavojev naravnost navzdol čez severno pobočje. Sneg ni bil pretrd in so robniki lepo prijemali. Nato sva prečila pod zahodni vrh Šije (Vrh Dlani) in odvijugala prek njegovega širokega zahodnega pobočja v dolinico izpod Vrat. Zgoraj je bilo trdo, a ne preveč, v dolinici pa sva naletela na gladek sloj suhega snega, ki se je lepo luščil od trše podlage in dajal občutek vožnje po pršiču. Malo trše je bilo spet v dolinici tik pred planino Zadnji Vogel, kjer sva se ustavila, si na smuči prilepila pse in jih oborožila še s srenačami. Tako opremljena sva se vzpenjala proti Voglu(1923m). Prvi klanec je bil kar trd, v široki dolini pod Voglom je bilo nekaj rahle skorje, nad 1600m pa sva naletela najprej na tanek sloj pršiča, višje pa ga je bilo vse več in na vršnem pobočju Vogla ga je bilo vsaj 30cm. Kljub temu sem potegnil lepo smučino vse do vrha, Janez pa se je na vršnem pobočju raje odločil za vertikalno linijo in uporabo derez. Na vršnem grebenu je neprijetno zapihal vzhodni veter, ki se je do vrha še okrepil. Zato se na vrhu nisva veliko obirala. Pripravila sva se na smuko in si za začetek ogledala razmere na vrhu širokega jugovzhodnega pobočja. To pobočje me je že dolgo mikalo, zdaj pa sem imel s sabo še radovednega Afriškega Janeza. Na vršnem delu pobočja je bil le tanek sloj južnega snega na trdi podlagi. Ugotovila sva, da naju bo bogastvo pršiča na severnih pobočjih Vogla počakalo in sva se ob 12h odločila, da zaradi dobrih razmer najprej smučava prek jugovzhodnega pobočja, a se obrneva, če bi naletela na bistveno slabše razmere. No, teh slabših razmer ni bilo in sva kar vijugala in vijugala prek tega širokega, polikanega pobočja. Ker sem si pobočje že večkrat ogledoval od daleč, sem vedel, da bo v spodnjem delu potrebno prečiti desno(proti jugu). Že v prvem poskusu sem našel najprimernejši prehod prek grape in grebenčka, po naslednji široki grapi pa sva nadaljevala z vijuganjem. Sneg se še vedno ni nič spremenil in sva nadaljevala s smuko do roba redkega bukovega gozda in naprej skozenj. Tu je bilo snega že manj, je pa še vedno lepo držal in sva s smuko nadaljevala še prek poseke, v dolinico in še malo skozi gozd, dokler se ni snežna odeja nenadoma končala na višini 1170m, kakih 30m nad mulatjero, ki povezuje planino V Prodih in planino Razor. V tisto redko bukovo gmajno je lepo sijalo sonce in še nekaj primernih kamnov je bilo lepo razpostavljenih, pa sva si tam privoščila malico. Malo po 13h pa sva si oprtala smuči in se začela vzpenjati nazaj proti Voglu. Za vzpon sva si izbrala sprva kopen grebenček, na katerem sva ujela celo stezico. Po kakih 200 višinskih metrih vzpona je bilo snega že dovolj, da sva vzpon nadaljevala na smučeh. Na gozdni meji sva z grebenčka zavila v grapo, ki naju je vodila proti sedlu med Voglom in Žabiškim Kukom. Tam sva že potrebovala srenače in ker je bilo vedno manj manevrskega prostora, sneg pa vedno trši, sva na 1650m smuči zamenjala z derezami. Z derezami pa sva se brez težav in skoraj brez vdiranja povzpela na sedlo, potem pa proti desni do vrha Vogla. Na vrhu naju je spet sprejel neprijeten veter, pa tudi čas naju je priganjal in sva se kar hitro pripravila na smuko. Že kar takoj na vrhu sva izkoristila pršič pod grebenom in prečila po njem levo na široka pršičasta severna pobočja ter odvijugala prek njih. Janez je smučal do transverzalne table in se tam pripravil na zadnji vzpon na smučeh na Vrh Krnic, jaz pa sem previjugal še spodnjih 100 višinskih metrov pršiča, nato pa pohitel nazaj navzgor po smučini za Janezom na Vrh Krnic(1896m). Tam sva se še zadnjič pripravila na smuko, si ogledala zahajajoče sonce. Vse je šlo po predvidevanjih in tudi tokrat naju je čakalo fenomenalno vijuganje prek severnega pobočja. Tudi zgornji del dolinice proti planini Kal je bil pršičast, nižje pa je sneg postal trši, a robniki niso imeli težkega dela. Zoprno je bilo samo to, da je bil spodnji del doline splazen in je bilo treba priti prek trde, bunkaste plazovine, vseeno pa ni bilo težav. V dolinici pod planino Kal so naju malo premetavali kuclji, sneg pa je bil dober. Trši je bil spet skozi gozd, dokler nisva prismučala do smučarske proge skozi Žagarjev graben. Ta je bila do dolge ravnine lepo smučljiva, nižje na značilnem S-u pa je sneg postal zelo trd in pojavljati so se začele kopnine. Ob robu sva vseeno našla zadovoljive prehode, nato pa smučala skozi gozd, kjer je bilo več snega do višine 870m. Sledil je kratek sestop na kopno progo, nižje pred iztekom klanca pa se je spet pojavil sneg, ki sem ga s pridom izkoristil, Janezu pa se že ni več dalo snemati smuči s hrbta. Spodnja dva kilometra položne proge do postaje gondole v Ukancu sta bila večinoma pokrita z ledom, kar sem tudi izkoristil za prevoz na smučeh. Ob polni luni sva se zadovoljna vrnila k avtu. Ves dan sva imela za smučanje izredno dobre razmere in sva z opravljeno turo zelo zadovoljna. V danih razmerah je bilo celodnevno smučanje na Voglu(1923m) očitno res prava izbira. Težko bi še kje združila toliko pršičarjenja in odlične pomladne smuke v enem dnevu :)




 
 



Sistem Gora
Copyright 2004 - FranceS



***pico
18.206.76.45(0)
1001625 (561485,190,439950)
971060 (544586,66,426408)
razmere.e-gora.si