Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Zaključna (Marijana & Marko, 14.05.2011)

Po enem tednu pavze smo tako pogrešali sneg, da se navkljub napovedi že navsezgodaj v isti ekipi kot celo sezono vozimo po Dolini, Boštjan je danes prvič malo zamudil, ker ga je presenetila zgodnja ura, pokliče nas Primož, ki je izkušen gornik od zelo mladih let, oče pa je bil celo gorski reševalec, pravi da je vreme na zahodu slabo, neka čudna situacija je v hribih, zato na razcepu glede na zapisa zadnjega tedna odločno zavijemo levo, žal tako nič od večje družbe in bomo sami, pa nič hudega, bomo tako manj mokri in bo stik z naravo bolj pristen. Na cesti nas preseneti zapornica, kjer pa še ne pobirajo, tudi nič hudega, bomo prišparali, seveda imamo "ključ" in odklenemo ter se pripeljemo do snega. Prvih pet metrov po ožini med skalami še peš, nato takoj na smuči, psi super primejo, srenačev sploh ne rabimo in jih pustimo kar v nahrbtniku. Čeprav vreme ni najbolj obetavno vlečemo špuro diagonalno direktno na plaz, izberemo levo varianto in dvakrat prestopimo peš čez kratek kopni odstavek, pa smo že na plazu. Dobim službeni klic, problem hitro in učinkovito rešen, nadaljujemo na psih, malo se nabira sneg, a ni nič hujšega, nobenemu se ne odlimajo pod vezmi. Po plazu izberemo levo varianto, ki je bolj položna in po zveznem snegu prispemo do skale, kjer se navzgor začne strmina, malo težje smo premenjal opremo z eno roko, z drugo pa držali za cepin. Malo se okrepčamo, vreme še vedno zelo neprijazno, ker obljubo držimo, smo šli naprej, potrdimo zapis, da v slovenski res ni bilo nikogar, ker ni videti sledi, megla je vse bolj za rezat, vmes na srečo le nekaj bolj kratkih ploh (večinoma bolj dež kot sneg), v odlični družbi smo hitro na razcepu, odločimo se za original vstop, kjer po ledu še malo popikamo, za konec sezone prav imenitno, višje je žal bolj gnilo. Prvi se kar muči, saj se globoko predira, zato se menjamo v gaženju, na enem mestu se udre tudi do riti. Malo levo in desno, pa nikjer ni nič boljše, zato se kar upehamo. Ko le pridemo do zgornjega razcepa, poskusimo direktno gor, žal na strmini vse bolj gnilo, na zračni rampi pa postane zadeva nevarna, ker se ves prhek sneg lušči, zato je potrebna največja pazljivost in počasi nazaj navzdol do prečnice, se nam v mokrem prec zanohta, tako da šibnemo navzgor takoj v naslednji prehod. Srečali še vedno nismo žive duše, za nami tudi nikogar ni videti, no saj v taki megli bi težko kaj videli, Boštjan v prehodu še vedno nekaj cinca, tudi jaz ne upam v takem prečiti preko žlebu, zato nadaljujemo bolj strmo naravnost gor, malo po skalah in že smo tik pod vrhom. Snega na vrhu je dobre pol metra manj kot prejšnjič, v takem se slikati kar ne splača, ker ni razgledov, vreme res nič prijazno, zato si ne vzamemo časa za užitke in se hitro preobujemo in odsmučamo nazaj, ker se malo obiram, me morata čakati in malo zmrzujeta, potem zasmučamo zgoraj, seveda po bolj položni originalni smeri, ki gre bolj levo, potem se držimo sledi, kjer nas začne prati dež, tako da je treba vseskozi imeti vklopljene brisalce za očala. Smučamo, užitka posebnega pa ni, je pa zahtevno in zaradi razmer ostalim ne priporočamo, tole ni nič drugega kot hvalisanje, zato nazaj k smučanju, nižje zapustimo sledi in gremo desno čez rob, kjer je malo boljše, dobro da smo smuči na vrhu namazali z mažo, ki jo je treba vedno jemati s seboj, tako da prav lepo tečejo. Spodaj po plazu je šlo celo prav imenitno, vender ne peljemo čisto v kotanjo, temveč se odločimo za prečko čisto levo pod stenami, kjer namesto sezuvanja smuči ali obuvanja mokrih psov, ki gotovo ne bi prijeli, raje za kratko poštamfamo in nas že čaka še zaključni odsek. Spodaj še malo porinemo čisto do konca snega in smuči sezujemo par metrov pred avtom. Mokri smo sicer skoraj kot cucki, vendar družno ugotovimo, da smo maksimalno izkoristili dan, da smo s turo zelo zadovoljni in da je bilo zelo poučno. V dolini skočimo seveda še na obvezen pir, kjer nam luštna kelnarca z veseljem postreže - še pridemo! Ravno se vozimo nazaj proti Dolini, ko pokliče še Nejc, ki se vrača s spremljevalko z druge gore, ni ravno preveč zadovoljen, prav mu je, ko ni hotel z nami, dobimo se pri firerju, kjer sledi še ena analiza s pivom in pico, ki jo po novem ponujajo, in smo družno še enkrat potrdili, da smo bili s turo nadvse zadovoljni in da smo uživali zase in tudi za vse ostale, ki se morate žal danes namesto smučanja zadovoljiti z našim opisom, ki je tokrat bolj moderne variante in bolj poglobljeno doživljajski, tak kot ga diktira nekaj naprednih dopisovalcev in upajmo da se bo tak format zapisa tu tudi vse bolj uveljavljal. Vsaka podobnost v opisu je tako strogo namerna. Če je komu to težko brati, mu ni treba, prav tako podpiramo odločitev administratorjev, ki navkljub prošnjam ne marajo strukturiranih besedil in odstavkov tudi zavestno ne omogočajo, saj se s tem zagotovo izgubi občutek pristnega doživetja na gori, pa tudi branje in spremljanje vseh res zanimivih dogodivščin je v zapisu tako bolj natančno. Žal nama je za pregledne in točne podatke zmanjkalo časa, če koga morda tudi to celo zanima, se bo moral potruditi s pritiskom na miški. Zapis je le šala, zato vam ni potrebno nič zameriti, posebno pa to velja za... ;-)))
Marijana & Marko

---gora
3.147.195.65(0)
1143583 (639869,195,503519)
1105667 (619156,66,486445)
razmere.e-gora.si