petek 29.marec 2024 - 01:10 Informacije |
Razmere v gorah |
RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Prispevki zadnjega meseca: (42)
|
Jalovčev Ozebnik (Rajnhold, 26.12.2011)
Vsa dogovarjanja glede današnjega plezanja v Črnih vodah so padla v vodo. Glih prov slabe volje ob 9:30 skoz zobe rečem "Grem pa v Ozebnik,
da vam je jasno!" In sm šu. V Planici pustim avto, ker je cesta ledena, pa tud nočem tvegat kazni vaških Cefizlnov. Torej do Tamarja lepo po cesti,
za kočo pa po redkih stopinjah mojih predhodnikov, ki so bili tam včeraj, če me moj indijanski stezosledski čut ne vara. Snega je bolj za vzorec, do
bajte očitno ne bo šlo. Višje, logično, je vse več snega, ko pridem iz gmajne in še malo naprej indijansko oko opazi, da se je nekdo matral s smučmi
okoli potuhnjenih skal, ki ne obetajo nič dobrega. Odeja pa se kar vztrajno debeli, kamni so vse bolj redko vidijo, začnem gruntat, da marbit le ne
bo tako slabo. Na nekaterih mestih se trda podlaga vdaja moji teži in že mi je žal za mojimi psi, ki so ostali doma, očitno kazen za sikanje skozi
zobe. Gazim vse bolj debelo kložo, ki se nekje vdaja nekje ne, a kakšne krize ni, le vse gre na frišno, opazim le sledi vzpenjajočega se s smučmi,
gotovo mu je bilo lažje kot meni. Tik pod Ozebnikom je že razkošje prave zime. Skal se praktično ne vidi, pod nogami pršč na trdi podlagi in žal tud
zoprna skorja. Pod Ozebnikom okrepčilo in luksuz samote, kamor nese pogled ne vidim žive duše. Nadenem dereze in direkt v Ozebnik, ki že daje
slutiti, da sem se prav odločil in res je tako. Trda kloža, ki je na vrhu malenkost odjenjana. Že hoja je užitek, tko, da vriskam že gor grede - itak
sem sam. Napredujem relativno hitro in kaj kmalu sem na vrhu Ozebnika, kjer me preseneti močan veter in mraz. Do tu je bila prej spomladanska tura
kot zimska, kar se temperature tiče. Pomatram se še do sedlca na vrhu Ozebnika, zanima me predvsem pot na Jalovec, zimski kamin ni zalit in
neplezljiv, normalka je zalita in ne bi smelo biti težav. Mav poslikam in hitro v dolino, ker veter fajn nažiga. No spust je bil ena sama poezija,
prst pršiča na trdi podlagi, ki se je nadaljevala še globoko pod Ozebnik le da je bilo tu še več mehkobe! V nadaljevanju sem se držal bolj levo, kot
moj predhodnik, se mi je zdelo bolj zalito. Nižje je bilo že ojuženo, vendar lepo smučljivo z nekaj slaloma okol tavelkih skal. Poskušal sem se
prebiti čim dlje na dilah in mi je, začuda, brez pretiranega škrtanja uspelo priti 5min hoje od bajte v Tamarju. Z bratovimi dilami bi šlo do koče
oziroma celo do Planice. V Tamarju okrepčilo in konec je luksuza samote, bajta je pohna! U glavnem ne pozabite psov in derez in kar pogumno na naš
konec. Čau!
Rajnhold & Moon
|
***pico
3.89.116.152(0)
999676 (560186,190,439300)
969144 (543312,66,425766)
razmere.e-gora.si