Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Prispevki zadnjega meseca: (31)

Grintovec (Metod Š., 11.01.2012)

To je bila prava poezija visokogorskega smučanja v trdi zimi. Gor sem šel iz Kamniške Bistrice in vzel s seboj tudi (srednje) smuči, nekaj bo že. Nekaj več snega se prične v gozdu kakih 200 višinskih metrov, preden ga je konec. Kokrško sedlo je nekaj trde, nekaj mehke klože, pa trdi predeli, ki jih dopoldne omehča sonce (delale so se cokle, ponekod tudi iz tistega centimetra odpuščenega snega, ko je bilo že vse skupaj v senci in je že pomrzovalo nazaj -kaj takega še nisem videl). Na prečnici proti Jamam spet cokle, snamem dereze in tako ob danih razmerah sredi dneva vse do vrha. Do strehe precej odpuščeno, potem pa gost suh, od vetra predelan sneg, s kristalčki trdega ivja vsepovsod in seveda tudi precej večjih skupltur.

Poezija smučanja se nanaša predvsem na ta vršnji del. Pričakoval sem vse mogoče, predvsem pa spihan sneg in kako zoprno kložasto skorjo. Ampak smuka po teh kristalčkih s podlago, ki je ravno prav gosa, je bilo enkratno in odtehta tudi kakšen pršič (ampak opozarjam, tu ima gotovo vsak svojega malarja, da ne bo nesporazumov). Ravno prav zagrabijo smuči in lepo jih nese okrog ovinkov. Tako odvijugam dol med večjiimi ivnatimi tvorbami. Nižje postane podlaga ponekod premehka, treba je izbirati. Na voljo sta še mehka in trda kloža, ki pa se lahko predre -ampak vedno se da najti pravo podlago. Zadnji del do rampe se kljub travam in kamnom da lepo smučati po napihanih delih. Rampo (smučal sem v okviru planinske poti) oddrsam, ponekod je trdo, drugje kloža, ponekod se lahko predre; nisem riskiral zavojev.

Na prečnici do Kokoršega sedla ravno ujamem zahod sonca. Po Korškem dol se naprej držim bolj mehke klože (zanimivo, gor grede sem tu napravil preizkus in z obema rokama nisem mogel potisnti bloka dol). Potem nadaljujem po gosti kloži, ki jo je obilo napihane v grabnu. Tudi potem, ko pot zavije v gozd, nadaljujem po grabnu, ki ga je veter lepo zapihal še daleč dol. 100 viš. metrov je zelo v redu, še vsaj 100 (tu so drugi že hodili) pa se tudi da lepo odsmučati predvsem stransko in s kakimi zavoji na bolj zapihanih mestih brez pretiranih stikov s skalami (to je približno do tam, ko se pot spet približa grabnu. Do sem je bilo dovolj svetlo, da je šlo brez dvetilke. Naprej je smiselno še sestopiti po grabnu, ki je lep za hojo (pot pa delno ledena). Na pot prestopim šele na začetku zadnjega gozda. Od 1700 viš. metrov je bilo le ca 300-400 m nošnje smuči, kar se mi je zdelo zelo solidno.

Kdor ima dovolj časa, priporočam namesto prečnice naokrog smučanje iz Jam naravnost dol po lepo zapihanih prehodih in potem vzpon nazaj na sedlo (še ca 200 do 300 m smuke v odpuščenem snegu sredi dneva).

---gora
3.142.199.138(0)
1131660 (633761,193,497706)
1094517 (613493,66,480958)
razmere.e-gora.si