Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Rama Pod vršiči (Miha D., 31.03.2012)

Repetirati, ali ne repetirati, je bilo vprašanje za turnosmučarski kvartet, ki je pred tednom dni odvijugal z rame Pod vršiči. Da bi javnosti ne dolgočasili z enakimi opisi, se po prijetni gondolski izkušnji tokrat od koče Gilberti (1850 m) podamo v desno na sedlo pod Belo pečjo (2146 m). Snežišče je jako načeto od množice turnih smukačev in prilično zmehčano od toplega pomladanskega sonca, ki se v dopoldanskem času upira v ta breg, zato ne ponuja turnosmučarskih presežkov. Tupatam je možno tudi bližnje srečanje smuči s kakšno skalo, skrito pod snežno odejo ali štrlečo iz nje. V konti med sedlom in kočo se zopet opremimo za hojo in mladostno zagrizemo v strmal, po kateri se vije špura v smeri sedla Uršič oz. rame Pod vršiči, kot veleva turnosmučarski novorek. Čeprav se Boštjan, veliki svetovalec za medijskopolitična in turnosmučarska vprašanja, pod vplivom visokih temperatur in posledic včerajšnjega devet kilometerskega tekaškega podviga odloči, da on ne gre višje kot kakih 200 m, je z višino naraščajoča svežina zraka zbistrila misel, poživila telo in naša četica se v lahkotnem polpenzionističnem slogu ob premlevanju aktualnih življenjskih problemov (razgradnja socialne države, dolžniška kriza, kako skuhati čemaževo juho, …) privleče do višine malo pod 2300 m, streljaj stran od rame Pod vršiči, kjer je v jasnem sončnem vremenu videti nebroj turnih smukačev. Ko si z jedačo in pijačo privežemo duše, se ozremo še na skoraj gola južna pobočja Viša in Poliškega Špika, nato pa veselo odvijugamo v dolino. Sneg je glede na uro čez poldne večinoma zmehčan. Pretežno vriskamo po klasičnem firnu (putrčku), ponekod se trudimo in utapljamo v gnilcu, nekje nas preseneti fragment skorje. Seveda v takih razmerah ne gre brez pripetljajev, s katerimi se turni smučar, ki da kaj nase, nerad hvali. Najlepši del smuke pa je vsekakor smučarska proga pod gondolo do Nevejskega sedla, kjer je zaenkrat še toliko umetnega snega, da je mogoče brez prekinitev in škrtanja pod smučmi odvijugati do parkirišča. Kljub temu, da sobotnih smučarjev, ki bi nas občudovali, zaradi uradno zaprte proge ni, in da se nad nami zdolgočaseno prevažajo le prazne gondole, prelijemo večdesetletne turnosmučarske izkušnje v slogovno prefinjeno in dovršeno sonožno štepanje infinitezimalnega števila zavojev. Kvantiteta preraste v turnosmučarski klimaks in doživetje nirvane poetičnih razsežnosti, ki jo na koncu žal grobo prekine sivi asfalt. Tam po standardnem protokolu odpremo laško iz hladilne torbe, se naložimo v avto in zadovoljni oddrvimo domov. Za vas smo trpeli Sonja, Živa, Boštjan in Miha

***pico
3.137.161.222(0)
1138385 (637632,195,500558)
1101005 (617174,66,483765)
razmere.e-gora.si