Glede na razmere in bližino je bilo sedlo pod Belo
pečjo prava izbira. Temu primerno je bilo tudi število turnih smučarjev. Je pa bila zato kloža že zvožena. Z rely smučarji sem šel od spodnje
postaje in nato do sedla na smučeh. Do polovice smo šli skupaj, potem pa jih ni bilo več videti. Nazaj grede sem se ustavil še pri belopeških
jezerih, kjer je še prava zima in urejena tekaška proga.