Informacije
|
četrtek 18.april 2024 - 02:32
Informacije
|
Razmere v gorah |
 RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov Iskanje po bazi podatkov
Novejši prispevki: (30)
|
Mamay (gore nad jezerom Bajkal), Rusija (Cici, 08.03.2013)
Se je pri geografiji govorilo o jezeru Bajkal. Češ da je v marsičem naj. No, meni se je zdel ves čas predvsem najbolj zabačen. Pa ni. Sva tretjega marca z Mucki čezenj odtekli prekrasen maraton, nato pa se, potem ko sva temeljito napitali in napojili najina kumrna telesca, odpravili še v sama nedrja gore Mamay. Gorske verige se pravzaprav pnejo skoraj povsod okoli jezera vse tja do Mongolije. A so tako opustele in brez kančka domačnosti, da se duh turnega popotnika, četudi zvedav in smuke željan, v strahospoštovanju razumno obrzda in se loti terenov, o katerih vsaj domačini vedo kaj povedati. Tako sva našli fantka - Andrjuška Boltuška (Andrejček Klepetulja) sva mu rekli - ki je že po telefonu napovedal, da naju na Mamay z veseljem popelje, šotor pa naj pustiva kar doma, saj prav ob vznožju stoji lična zimuha (nekakšna zimska soba). Še žaklje hrane smo nakupili, Andrjuška, ki je ob samotnih zimskih večerih silno rad pokazal svojo kulinarično žilo, se je javil, da bo do zimuhe vse nesel sam, tako da smo brez zadržkov nakopičili vreče piškotov, korenja, majoneze, konzerv z vsemi raznimi mesninami in se pošteno natovorjeni stlačili v maršrutko - mini bus iz Irkutska do vasice Vidrino. Tam smo presedlali v taksi, ta pa nas je odložil nekje ob cesti, pač pri odcepu poti za Mamay. 8 km in 400m vzpona je od ceste do konca doline, kjer pod pahljačasto nanizanimi vršaci tiho gnezdi kakih 15 zimuh, ki so jih druščine zbile kar na roko, da nudijo udobje, ko se sami valjajo po neskončnih pobočjih pršiča. In pravi biser so tele zimuhe - nekatere kot domovi hobitov, druge s šankom in plesnim podijem, vse pa sila romantično zakopane v sneg in predvsem tako savnaste, da že kmalu tuhtaš, kaj bi še slekel, da ohraniš vsaj nekaj damskega dostojanstva. Glavno pa je - ko zjutraj pokukaš na plano, te tam čaka vsaj 30cm svežega, -20c in mnogi povsem nedotaknjeni vrhovi, ki so vsi le tvoji. 3 dni smo se kobacali gor in dol in gor in dol večkrat na dan, včasih v soncu gledali preko Bajkala, včasih v snežnem metežu rili špuro in vriskali in sopli in se dušili v oblakih ponorelega snega. Res je bilo pršiča letos tudi pri nas toliko, da je postal že skoraj brez veze, a zagotavljam vam: tale bajkalski puhec je res nekaj edinstvenega. Tako imenitno rahel in breztežen, da kar odfrčiš z njim prek širjav. Četrti dan je bil dan žena in Rusi ga praznujejo brezdelno. Ostale zimuhe so se že preko noči ogrele in povsod po dolini se je pokadilo iz tankih dimnikov. Še dvakrat s hišnega vrha v razširjeni nabriti kompaniji, potem pa v gostem sneženju proti cesti. Štirje dnevi tako preprostih gorskih radosti na drugem koncu sveta, tako zabačenem, da me je za hip bilo celo čisto malo strah, ko sem ponoči lulala za drevesom, Andrjuška pa je razpredal o nadnaravnih silah, medgalaktičnih potovanjih in vesoljcih med nami. Tam je zagotovo kakšen.
|
---gora
3.146.152.99(0)
1109044 (620115,193,488736)
1072670 (600430,66,472174)
razmere.e-gora.si
