Razmere v gorah

RSS podatki
Vseh zadnjih 20 prispevkov
Iskanje po bazi podatkov

Novejši prispevki: (30)

Vajnež (Metod Š., 01.04.2013)

Vajnež iz Javorniškega rovta preko Planine Stamare in nad njo po gozdnatem hrbtu na planoto Belščico je zaradi naklonin, ki edino na omenjenem hrbtu dosežejo do 30 stopinj, varna tura v teh razmerah. To se prepričam tudi v zgornjem delu tega hrbta, kjer preizkus pokaže dovolj dobro sprijetost novega snega (pršič, 50 cm) in podlage iz južnega snega, ki pa je že zmrzovala. Že v gozdu je megla, naprej po Belščici pa se samo še gosti. Počasi zmanjka tudi orientirjev (vejice rušja, kaka skala, vidno recimo na kakih 10m). Zastrugi, zameti se ne vidijo, šele trk smuči obnje jih "razkrije". Vmesni hrbet Kamnitnik ima pobočje na drugo stran v (slovenski) Medji dol, ta rob zatipam s palico, ko potem, ko se svet uravna, preventivno vsak korak pred seboj tudi potipam. Potem pa desno naokrog in naprej po hrbtu na glavni greben. Sicer pa ves čas karta, kompas in višinomer, da približo vem, kje sem in v katero smer naprej. Na grebenu se občasno pojavi nekaj modrine in tudi megla se razredči. Na vrhu Vajneža sonce skozi meglo, nekajkrat pa se pokaže celo Stol. Tu na severni strani opravim še en preizkus snežne odeje "za info". Tudi tu je nov sneg toliko sprijet s podlago, da je potreben poteg s celo roko, ampak potem pa klada za razliko od južne strani "kar izleti" navzdol po trdi zmrznjeni spodnji plasti.
Smučanje nazaj po grebenu do pred Malega vrha, potem pa po kompasu naravnost dol v smeri JJZ proti planini brez imena s kočo in uravnavo, kar že poznam od prej. Smučanje tu odlično po gostejšem pršiču 15-20cm. Pa grem malo preveč levo in malo prenizko, uravnave ni. Rahlo poševno desno nazaj gor, pokaže se koča. Po karti gledam usmeritve pobočij, da vem kje sem. Plan, kako najti hrbet za nazaj, mi skoraj podre koča, ko se nenadoma pokaže spodaj nekaj nazaj in mislim, da sem že naprej od Hrašenske planine. Odsmučam do nje in z nekaj racionaliziranja ugotovim, da je ni na karti. Potem nadaljujem naprej po značilnem robu na 1750 m in najdem pravilni hrbet za dol, tam pa tudi svoje sledi od prej. Smučanje dol po gozdu je ena sama uživancija v pršiču skoraj do dna. Na koncu pa je zadnjih 200 viš. metrov pod pršičem predirajoč skorjast južen sneg, ki onemogoča sproščeno vijuganje.
Sicer pa so slike s podobne ture v normalnih razmerah l. 2010 na tej povezavi, http://www.gore-ljudje.net/novosti/52769/ zelo lepa tura - močno priporočam

***pico
216.73.216.144(6)
3624065 (1999617,210,1624238)
3584755 (2003636,66,1581053)
razmere.e-gora.si